| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
IZBOLJŠANJE SKUPNE UČINKOVITOSTI STROJA AMADA VIPROS 255
Damjan Novak, 2009, diplomsko delo

Opis: Z optimalnim izkoriščanjem delovne opreme je mogoče drage začetne naložbe za opremo prevesti v smiselne investicije, ki prinašajo dobiček, zato mora temu vidiku poslovnega procesa veliko pozornosti posvečati vsako podjetje, če želi biti konkurenčno. Temu vprašanju je posvečeno tudi pričujoče diplomsko delo. Kratkemu uvodu, v katerem so opredeljeni problem, nameni in cilji ter omejitve diplomskega dela, sledi kratek pregled razvoja sistemov vzdrževanja do danes in nato še konkretnejši pregled sistema 20 ključev kot ključnega prijema podjetja Gorenje d.d. v novem tisočletju. Nato je zaradi lažje predstave opisan stroj Amada Vipros 255, ki služi kot konkreten primer stroja, na katerem je bil uveden sistem 20 ključev, da bi povečali njegovo skupno učinkovitost in s tem izboljšali poslovne rezultate podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo bele tehnike. V zaključnem delu je izveden dejanski izračun skupne učinkovitosti tega stroja pred uvedbo metode 20 ključev in po njej, pri čemer je ključna ugotovitev ta, da se je skupna učinkovitost stroja po uvedbi opisane metode znatno povečala. K temu je prispevalo manjše število neplaniranih zastojev, manj menjav na stroju v krajšem času in zmanjšanje izmeta; tako se zdaj proizvaja več, hitreje in z manjšimi izgubami.
Ključne besede: Vzdrževanje, sistem 20 ključev, ključ 9, vzdrževanje stroja in opreme, stroj Amada Vipros 255, skupna učinkovitost opreme.
Objavljeno: 14.04.2009; Ogledov: 1857; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

4.
NALOGE EVROPSKE CENTRALNE BANKE IN NACIONALNIH BANK V EVROSISTEMU
Simona Lampret, 2010, diplomsko delo

Opis: Združevanje Evrope, ki se je pričelo leta 1951, je svoj razvoj nadgrajevalo iz leta v leto. Velik korak so takratne države članice EU naredile leta 1990, ko se je s prvo fazo začelo ustvarjanje Ekonomske in monetarne unije — EMU. Brez razvoja EMU, tudi Evrosistem ne bi obstajal, saj tretja faza EMU sloni prav na osnovi skupne denarne valute — evru in s tem tudi na izvajanju skupne denarne politike, za katero je odgovorna ECB. Zato je v drugem poglavju diplomske naloge na kratko opisana pot od začetka združevanja evropskih držav in ustvarjanja EMU, vse do danes, ko imamo v EU (i) Evropski sistem centralnih bank (ECSB), v katerem so vse NCB držav EU z ECB na čelu in (ii) Evrosistem, ki predstavlja centralnobančni sistem, v katerem so NCB držav članic EU, ki so uvedle evro ter »srce« sistema — ECB. Podrobneje so pregledani cilji in naloge, ter strategije in taktike doseganja teh zastavljenih ciljev in izpolnjevanja dotičnih nalog. Poglavitni cilj Evrosistema je ohranjanje stabilnosti cen, ki pa ga Evrosistem izpolnjuje predvsem z opredelitvijo in izvajanjem denarne politike evroobmočja. Evrosistem je centralnobančni sistem, ki upošteva načelo decentralizacije. V tretjem poglavju je tako predstavljena delitev dela v Evrosistemu. Vse NCB držav evroobmočja so vključene v ta sistem, kamor vsaka posamezna NCB prispeva svoj delež pri izpolnjevanju ciljev in nalog Evrosistema. Vendar za vse NCB Evrosistema veljajo enaka pravila in zakoni, ki jih določajo Pogodba EU, Statut ESCB/ECB in drugi predpisi, smernice in sklepi. Prav tako vse NCB Evrosistema vodi in nadzoruje ECB, ki postavlja pravila, sprejema strateške odločitve in NCB narekuje delovanje v skladu z doseganjem poglavitnega cilja Evrosistema. V četrtem poglavju so obravnavane finančne prilagoditve NCB ob vstopu v Evrosistem. Za vse NCB veljajo enaka pravila, ki pa se z dogovori in odobritvijo ECB od države do države nekoliko prilagajajo, vendar samo, če ima posamezna država članica, ki je vstopila v evroobmočje zares utemeljene razloge. BS se je tako kot ostale NCB, ki so vstopile v Evrosistem, morala finančno prilagoditi zahtevam ECB. Vsi izračuni, količine in odstotki, ki so jih NCB dolžne vplačati ali prejeti, temeljijo na izračunanem kapitalskem ključu, ki je drugačen in edinstven za vsako NCB ESCB posebej. Kapitalski ključ se namreč prilagaja vsakih pet let ali, ko se nova država pridruži EU, zato se izračunava za vsako NCB EU. Kapitalski ključ določa tudi količino in obseg izdaje evrobankovcev in kovancev, ki jih lahko izda posamezna NCB Evrosistema.
Ključne besede: Evrosistem, Evropska centralna banka, nacionalne centralne banke evroobmočja, centralnobančni sistem, načelo decentralizacije, monetarna politika, evro, kapitalski ključ, sodelovanje, organi odločanja ECB, Statut ESCB/ECB, Banka Slovenije
Objavljeno: 04.08.2010; Ogledov: 2162; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (791,63 KB)

5.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ZA PREBIVALSTVO NA PRIMERU SKB
Metka Cimerman, 2011, diplomsko delo

Opis: Internet je prinesel nove možnosti na področju bančništva in postal nepogrešljiv del za izvedbo elektronskega bančništva. Banke morajo nenehno spremljati spremembe in trende, ki se pojavljajo na področju elektronskega bančništva in se naje tudi hitro odzvati. Vse več ljudi se poslužuje opravljanja bančnih storitev preko elektronskega bančništva, saj jim to omogoča 24 urno dostopnost, časovno neomejenost, neodvisnost od odpiralnega časa bank ter cenovno ugodnost. Nove tehnologije poleg številnih prednosti prinašajo s seboj tudi slabosti in tveganja, vendar v primeru elektronskega bančništva prednosti nedvomno prevladujejo in so ključni kriteriji odločitev bank za ponujanje tovrstnih storitev komitentom za njihovo uporabo. Danes ni več banke, ki ne bi ponujala internetne različice bančnih storitev, saj le-ta ne predstavlja več samo konkurenčne prednosti temveč nujo za zadovoljitev potreb komitentov. Za zagotavljanje varnosti morata skrbeti tako banka kot komitent. Banka je dolžna postaviti varne sisteme, ki komitentom omogočajo varno in enostavno opravljanje bančnih storitev, komitenti pa morajo zagotoviti skrbno in odgovorno ravnanje. V diplomski nalogi se ugotovila, da se število uporabnikov elektronskega bančništva v banki SKB še vedno povečuje. V letu 2008 je elektronsko bančništvo uporabljalo 63.011 prebivalcev, lata 2009 pa 70.241 prebivalcev. Iz tega sklepamo, da se banka zaveda vse ostrejše bitke za komitente, zato tudi posebno pozornost namenja dobri tehnologiji, trendom, spremembam in zadovoljstvu svojih komitentov.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, kartice, internetno bančništvo, varnost, šifriranje, javni in zasebni ključ, digitalni podpis, komitent.
Objavljeno: 19.05.2011; Ogledov: 1271; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (879,95 KB)

6.
STARŠEVSKI NADZOR: AVTOMATSKO BLOKIRANJE DELOVANJA RAČUNALNIŠKIH IGER Z UPORABO USB KLJUČA
Damijan Novak, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bo implementiran program starševskega nadzora, ki ne onesposobi normalnega delovanja operacijskega sistema, obenem pa daje staršem preprosto kontrolo nad otrokovim igralnim časom. Program je dovolj preprost za uporabo, da ga lahko uporablja tudi računalniško ne vešča oseba. Vloga USB ključa je, da pri priklopu le-tega na otrokov računalnik omogoči delovanje iger, pri odklopu pa igre onemogoči.
Ključne besede: nadzor, USB ključ, prikrito delovanje, vzorci, samostojna odločitev, igre
Objavljeno: 23.03.2011; Ogledov: 1457; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

7.
UPORABA CHROMA KEY TEHNIKE V DIGITALNEM VIDEU
Robert Fišer, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Osrednji temi diplomskega dela sta opis in prikaz chroma key procesa, vključno s pripravo na snemanje, opisom dela barvnega ključa pri združevanju dveh plasti slik ter prikazom končnega rezultata. Priprava vključuje izbiro primerne barve in materiala za ozadje ter pravilno osvetlitev ozadja in objekta. Predstavljeno je, kako barvno ozadje omogoča strojni in programski opremi zaznavanje in ločevanje ozadja in objekta, ki je pred njim. Vse skupaj je predstavljeno tudi na praktičnem primeru. Za zaključek je predstavljena 3D tehnologija, pri kateri bi lahko z globino, na podoben način kot pri chroma key tehniki z barvo, ločevali objekte od ozadja, pred katerim bi bili posneti.
Ključne besede: Barvni ključ, greenscreen, maska, studio, objekt
Objavljeno: 22.11.2011; Ogledov: 10351; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

8.
KONSTRUIRANJE IN PRERAČUN KLJUČA Z RAGLJO
Tomaž Verlak, 2011, diplomsko delo

Opis: Podjetje Unior d.d. iz Zreč trenutno kupuje ročno orodje, ključ z ragljo, od tujega proizvajalca, želelo pa bi, da ga prične proizvajati v lastni proizvodnji. Tako je bilo potrebno skonstruirati izdelek, ki bo nadomestil dosedanje ročno orodje, ter vpeljat tudi nekaj izboljšav. Pri konstruiranju je bilo veliko računalniškega dela, predvsem modeliranja, saj tako lažje predvidimo težave, ter zanje najdemo uspešne rešitve. Rezultat je ročno orodje, ki je enostavnejše za uporabo ter tudi ergonomsko ustreznejše.
Ključne besede: Konstruiranje, ročno orodje, ključ z ragljo, Unior
Objavljeno: 28.11.2011; Ogledov: 1590; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

9.
RACIONALIZACIJA ČASA MENJAVE ORODJA ZA BRIZGANJE PLASTIČNIH MAS V PODJETJU LINKO PLAST D.O.O.
Martina Ogorelc, 2011, diplomsko delo

Opis: Razmere na trgu, posledice gospodarske krize in vedno večja konkurenčnost so razlogi, ki podjetje prisiljo k nenehnim spremembam, dopolnitvam, racionalizacijo in prilagajanju. Enostavno ni več dovolj imeti dobro idejo, da bi si zagotovili obstoj. Naj izpostavim, da v tem primeru ne govorimo zgolj o investicijah in razvoju izdelka, temveč je potrebno nadgrajevati tudi zaposlene ter sam proces dela, da bi si na dolgi rok zmanjševali stroške.
Ključne besede: Linko Plast d.o.o., SMED, prenova proizvodnega procesa, hitra menjava, ključ 5
Objavljeno: 27.11.2011; Ogledov: 1740; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

10.
PRIMERJAVA KLASIČNEGA NAČINA POSLOVANJA IN E-POSLOVANJA MED PODJETJI IN POTROŠNIKI (B2C)
Sanja Hanžič, 2012, diplomsko delo

Opis: Z razvojem računalnikov se je razvilo računalniško omrežje, ki je vodilo v širitev interneta in njegove uporabe. Njegova uporaba se je tako razširila, da smo prešli v poslovanje preko spleta. Danes sta e-poslovanje in klasično poslovanje prisotna v poslovnem procesu, razlika med njima je le v načinu poslovanja. Klasični način poslovanja je še vedno pomemben del v določenih poslovnih procesih. Brez njega poslovanje v računovodstvu skorajda ni mogoče, saj so tukaj prisotni papirnati prejeti ali izdani računi. Arhiviranje le-teh v fascikle prinaša za sabo dolgotrajno iskanje, kar pa je zelo zamudno delo. Na drugi strani pa se srečujemo z vrsto elektronskega poslovanja, z elektronskim plačevanjem, varnostjo, ki je izrednega pomena tako za posameznika kot tudi za podjetja, in z e-arhivom. Takšno poslovanje omogoča hitrejši proces, ugodnejši nakup in prihranek časa. Katero poslovanje je boljše za podjetja in posameznika? O tem odloča vsak sam, saj ima svoje kriterije o načinu poslovanju.
Ključne besede: e-poslovanje, e-plačilni sistemi, elektronski denar, elektronski ček, moneta, paypal, e-arhivi, varnost, javni in zasebni ključ, elektronski podpis, elektronski certifikat, gesla, požarni zid
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 1600; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici