1. Stigmatizacija oseb z duševnimi motnjami s strani zdravstvenih delavcev in splošne javnostiNuša Novšak, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Stigmatizacija oseb z duševnimi motnjami s strani zdravstvenih delavcev in splošne javnosti predstavlja problem, s katerim se osebe z duševnimi motnjami soočajo. Namen zaključnega dela je na podlagi raziskave ugotoviti prisotnost stigmatizacije oseb z duševnimi motnjami s strani zdravstvenih delavcev v primerjavi s splošno javnostjo.
Metode: Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo. V raziskavo so bili vključeni zdravstveni delavci in splošna javnost. Za zbiranje podatkov smo uporabili standardizirani vprašalnik. Podatke smo analizirali s pomočjo opisne in sklepne statistike.
Rezultati: Ovrgli smo prvo hipotezo, saj ob primerjavi zdravstvenih delavcev in splošne javnosti nismo zaznali statistično značilne razlike (p = 0,268) v stopnji stigmatizacije. Ovrgli smo drugo hipotezo, saj glede na leta izkušenj dela v zdravstvu pri zdravstvenih delavcih nismo zaznali statistično signifikantne razlike (p = 0,568) v stopnji stigmatizacije. Ugotovili smo, da pri zdravstvenih delavcih zaznamo statistično pomembno razliko (p = 0,0297) v stopnji stigmatizacije glede na področje dela.
Diskusija in zaključek: Nismo ugotovili statistično značilne razlike v stopnji stigmatizacije oseb z duševnimi motnjami med zdravstvenimi delavci in splošno javnostjo, prav tako ne s strani zdravstvenih delavcev glede na leta delovnih izkušenj v zdravstvu. V svetu potekajo ukrepi, ki zmanjšujejo stopnjo stigmatizacije oseb z duševnimi motnjami.
Ključne besede: medicinska sestra, zdravstveni sistem, izobraževanje, klinično okolje, družba
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 191; Prenosov: 50
 Celotno besedilo (1,35 MB) |
2. Pojavnost anksioznosti med študenti zdravstvene nege v kliničnem okoljuTjaša Šuligoj, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: Anksioznost je bolezen sodobnega časa, ki se med študijem zelo pogosto pojavlja. Zaradi aktualnosti te motnje smo se odločili podrobneje raziskati, kako pogosto se pojavljajo določeni simptomi anksioznosti pri študentih zdravstvene nege v kliničnem okolju, in ugotoviti, ali obstaja povezava med pomanjkanjem spanja in nastankom simptomov anksioznosti.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno in opisno metodo dela. Rezultate smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi sta sodelovala 102 študenta iz 1., 2. in 3. letnika ter absolventa dodiplomskega študija na eni izmed zdravstvenih fakultet severovzhodne Slovenije. Pridobljene podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo programa Excel ter jih prikazali v obliki grafov in tabele.
Rezultati ter razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da je pojavnost anksioznosti pri študentih zdravstvene nege v kliničnem okolju prisotna. Veliko študentov se je soočalo z nezmožnostjo sprostitve in nervozo. Rezultati so pokazali, da pomanjkanje spanja vpliva na večjo pojavnost simptomov anksioznosti, ki so študente resno motili pri opravljanju vaj v kliničnem okolju.
Sklep: Študenti zdravstvene nege se srečujejo s številnimi preizkušnjami. Dejavniki nezdravega življenjskega sloga lahko pripomorejo k nastanku anksioznosti. Pomembno je, da se ukrepa pravočasno, preden simptomi postanejo obremenjujoči in vplivajo na posameznikove vsakodnevne aktivnosti ter se razvijejo v anksiozno motnjo.
Ključne besede: tesnobnost, študenti, zdravstvena nega, klinično okolje
Objavljeno v DKUM: 21.09.2020; Ogledov: 1109; Prenosov: 123
Celotno besedilo (652,85 KB) |
3. SAMOEVALVACIJA DELA MENTORJEV V KLINIČNEM OKOLJU ZDRAVSTVENE NEGELilijana Žerdoner, 2015, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Zdravstvena nega pomembno vpliva na zdravljenje pacientov, zato je temeljni cilj izobraževanja v programu zdravstvene nege usposobiti strokovnjaka, diplomirano medicinsko sestro oziroma diplomiranega zdravstvenika, za delo na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Medicinska sestra mora poznati in upoštevati načela profesionalne etike, povezovati teoretično znanje z različnih področij s praktičnimi izkušnjami pri delu s pacienti. Klinična praksa, njeno vodenje ter mentorstvo so pomembni dejavniki v izobraževalnem procesu zdravstvene nege. Vloga mentorjev v kliničnem okolju je zelo pomembna in odgovorna. Namen raziskave je preveriti, kako mentorji v kliničnih okoljih zdravstvene nege ocenjujejo in vrednotijo svoje delo s študenti.
Metodologija: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika, katerega so izpolnjevali diplomirane medicinske sestre in diplomirani zdravstveniki, ki so v kliničnih okoljih mentorji študentom zdravstvene nege. Kvantitativni podatki so obdelani s pomočjo računalniškega programa SPSS 17.0 verzije in deskriptivne statistike. Podatki so prikazani v tabelah in grafih.
Rezultati: Izsledki raziskave so pokazali, da se mentorji dodatno izobražujejo in pripravljajo na svoje delo – mentorstvo. Velik problem jim predstavlja pomanjkanje časa za ukvarjanje s študenti. Zaradi mentorstva se je okrepil njihov profesionalni razvoj, vendar pa so mnenja, da so s strani okolja, v katerem delajo, ter s strani izobraževalnih institucij premalo ovrednoteni in nagrajeni.
Sklep: V slovenskem prostoru bi se morali odgovorni zamisliti, koliko so cenjeni in vrednoteni ljudje, ki vzgajajo ter usposabljajo bodoče generacije, ki jih bomo v času svoje stiske še kako potrebovali.
Ključne besede: mentorstvo, zdravstvena nega, izobraževanje, študent, klinično okolje.
Objavljeno v DKUM: 12.06.2015; Ogledov: 1924; Prenosov: 332
Celotno besedilo (830,95 KB) |
