| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prehrana nosečnic in vloga kliničnega dietetika
Mirjam Koler, 2010, specialistično delo

Opis: POVZETEK Vsebina specialističnega dela je usmerjena v zdravo prehrano, v prehrano med nosečnostjo in osnovami prehranjevanja nosečnic. Opisana je zdrava prehrana ter razvade v prehranjevanju in njihova škodljivost v času nosečnosti ter vloga kliničnega dietetika pri svetovanju o prehrani v času nosečnosti. Metodologija raziskovanja. Raziskavo smo izvedli na Oddelku za perinatologijo. Ugotavljali smo prehranjevalne navade hospitaliziranih nosečnic, njihovo poznavanje zdrave prehrane ter njihove želje oz. predloge v zvezi z bolnišničnim jedilnikom. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja, kot instrument raziskave pa nam je služil anketni vprašalnik. Rezultati. Rezultate ankete smo prikazali z grafi ter jih interpretirali. Ugotovili smo, da so nosečnice osveščene ter večinoma skrbijo za zdrav slog življenja ter se zavedajo kakšne posledice lahko prinese nezdravo prehranjevanje, velikokrat pa se jim še vseeno porajajo nova vprašanja glede prehranjevanja v času nosečnosti. Ugotovili smo tudi, da so s prehrano na oddelku zadovoljne, nekatere pa so podale tudi predloge za jedilnike. Sklep. Že pred zanositvijo je pomembno, da bodoča mati uživa polnovredno, visoko kvalitetno prehrano, z dovolj vitamini in minerali. Klinični dietetik je tisti, ki naj bi s svojim znanjem s področja prehrane, socialne medicine in dieto terapije, vplival in pomagal oblikovati pravilen in zdrav odnos do prehrane nosečnic.
Ključne besede: Ključne besede: nosečnica, prehrana, klinični dietetik.
Objavljeno: 12.11.2010; Ogledov: 4099; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

2.
VLOGA KLINIČNEGA DIETETIKA PRI SVETOVANJU PREHRANE ONKOLOŠKIM BOLNIKOM
Albina Šućurović, 2012, specialistično delo

Opis: Izhodišča: Pri zdravstveni obravnavi bolnika z rakom predstavlja prehrana pomembno področje onkološkega zdravljenja. Prehrana bolniku zagotavlja vse potrebne hranilne, energijske in zaščitne snovi, ki vzdržujejo normalno prehranjenost, mišično moč, telesno kondicijo in dobro počutje. Ustrezna prehrana lahko zmanjša tudi negativne učinke zdravljenja. Namen: Namen raziskave je bil med onkološkimi bolniki ugotoviti poznavanje zdravega načina prehranjevanja, morebitnih motenj prehranjevanja in v kakšnem obsegu so le te bile prisotne v času rehabilitacije. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Inštrument, s katerim je bila izvedena anketa, je bil strukturiran vprašalnik, ki je obsegal 20 vprašanj razdeljenih v več sklopov. Raziskavo smo izvedli med 50 onkološkimi bolniki v naravnem zdravilišču Term Dobrna, kamor prihajajo bolniki na zdraviliško zdravljenje, ki ga odobri Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter samoplačniki. Ugotovitve: Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci večinoma seznanjeni o zdravem načinu prehranjevanja. V času rehabilitacije je imelo 76 odstotkov anketirancev motnje pri prehranjevanju. Največ težav so imeli pri okušanju in vonjanju hrane, z zaprtjem, odpor do določene hrane, izgubo apetita ter slabostjo in bruhanjem. Manj težav so imeli s spremembami ustne sluznice, odvajanjem tekočega blata in požiranjem. Zaključki: Rezultati raziskave so pokazali, da je nakazana potreba po kliničnem dietetiku v zdravilišču. Izvajal bi prehransko svetovanje, v ustanovi bi organiziral tedenska predavanja za onkološke bolnike, ostale bolnike, ki so napoteni na rehabilitacijo, za goste, ki prihajajo na oddih ter zaposlene v ustanovi na temo o zdravem načinu življenja. Pripravljal bi kataloge priporočil za prehrano zdravih ali bolnih, sodeloval bi na lokalnem nivoju s predavanji v šolah, vrtcih, domovih za ostarele, raznih društvih in okoliških podjetjih.
Ključne besede: onkološki bolnik, klinični dietetik, svetovanje, prehrana, rak
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 1706; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (1011,61 KB)

3.
Vpliv prehranske regeneracije na športnika judoista
Vlado Čuš, 2013, specialistično delo

Opis: Zadostna prehrana po količini in sestavi športniku omogoči optimalni dosežek. Pri podpori športnikove dejavnosti preko prehrane se srečujemo s povečanimi potrebami, ko gre za hranila, vitamine, minerale, mikroelemente ter tekočino. Športnik mora imeti kakovostno in uravnoteženo osnovno prehrano, v kateri so zajete vse glavne skupine živil. Zanimalo nas je, ali dobijo športniki dovolj informacij o zdravem prehranjevanju in prehranski regeneraciji. Prav tako smo želeli ugotoviti vlogo in pomen kliničnega dietetika ali nutricionista na področju prehranske regeneracije športnikov judoistov. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Za obdelavo podatkov je bil uporabljen program SPSS, s pomočjo katerega je bila izvedena statistična analiza podatkov (deskriptivna analiza, χ² test, t-test). Raziskava je zajemala 26 kategoriziranih športnikov judoistov in judoistk ter 26 nekategoriziranih športnikov judoistov in judoistk. Namen specialističnega dela je predstaviti načine in možnosti prehranjevanja judoistov, kateri optimalno vplivajo na energetsko oskrbo, regeneracijo in tekmovalno uspešnost ter z raziskavo ugotoviti vlogo in pomen kliničnega dietetika ali nutricionista na področju prehranske regeneracije športnikov judoistov. Za tehniko zbiranja podatkov smo uporabili lastno sestavljen anketni vprašalnik o možnostih prehranske regeneracije, ki jih imajo na voljo slovenski športniki judoisti. Rezultati. Glede na kategorizacijo obstajajo med športniki judoisti razlike v prehranjevalnih navadah, predvsem z vidika dnevno zaužitih obrokov. Raziskava je pokazala, da 76 % kategoriziranih judoistov zaužije dnevno 5 obrokov. Med nekategoriziranimi judoisti jih 54 % ne uživa prehranska dopolnila, 69 % kategoriziranih judoistov pa je mnenja, da so za vrhunske športne rezultate potrebna prehranska dopolnila. Med kategoriziranimi judoisti jih 72 % meni, da je trener odgovoren za izboljšanje prehranske regeneracije športnikov, prav tako se jih je 52 % strinjalo, da bi bila potrebna zaposlitev strokovnjaka za prehrano v Judo zvezi Slovenije. Sklep. Od ustrezne prehranske regeneracije ni odvisen samo športni rezultat, ampak tudi zdravje. Zahteve, obremenitve in obremenjenost v tekmovalnem in vrhunskem športu namreč presegajo sposobnosti povprečne populacije, zato je razumljiva potreba, da za prehrano športnikov skrbijo za to ustrezno izobraženi strokovnjaki.
Ključne besede: prehranska regeneracija, vrhunski šport, judoisti, klinični dietetik
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1374; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

4.
Prehranjevalne navade starostnikov in vloga kliničnega dietetika v institucionalnem varstvu
Anja Fošnarič, 2013, magistrsko delo

Opis: Starostniki so zelo raznolika skupina. V starostno obdobje se vstopi z različnimi prehranjevalnimi navadami, in slogom življenja ter iz različnih socialnih oz. družbenih slojev. V institucionalnem varstvu ima klinični dietetik pomembno vlogo pri sestavljanju ustrezne vsakodnevne prehrane starostnika. Sestava in količina hrane morata biti prilagojena starosti posameznika, telesni aktivnosti, spolu in bolezni. V magistrskem delu smo obravnavali prehranjevalne navade starostnikov in zadovoljivost s pestrostjo hrane. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anonimnih anketnih vprašalnikov, v enem javno socialnovarstvenem zavodu za starejše osebe in v enem zasebnem zavodu v mariborski regiji. Statistično analizo smo opravili s pomočjo programa SPSS 15.0 (SPSS Inc., Chicago, IL). Vrednost p < 0,05 je določala statistično pomembnost. Rezultati so pokazali, da je bilo skupaj 83 % ali 92,2 % stanovalcev zadovoljnih ali zelo zadovoljnih s pestrostjo prehrane. Večina anketirancev je bila mnenja, da je hrana, ki jo uživajo, varna za njihovo zdravje. Rezultati so se dodatno potrdili, saj je 81 % ali 90 % stanovalcev izrazilo, da v institucionalnem varstvu zaradi prehrane še niso imeli zdravstvenih težav. Predstavili smo tudi nadzor nad varnostjo živil ter vlogo kliničnega dietetika pri zagotavljanju ustrezne in kakovostne hrane v institucionalnem varstvu. Anketni vprašalnik sta izpolnila tudi klinična dietetika v omenjenih zavodih. Brisi in vzorci živil se vzamejo vsaj 3× letno, prav tako se opravljajo redni in nenapovedani inšpekcijski pregledi s strani Zavoda za zdravstveno varstvo regije.
Ključne besede: prehranjevanje starostnikov, klinični dietetik, varnost hrane
Objavljeno: 03.07.2013; Ogledov: 1912; Prenosov: 376
.pdf Celotno besedilo (1020,28 KB)

5.
SADJE IN ZELENJAVA V PREHRANI SLOVENSKIH OTROK
Ljudmila Pavlin, 2015, specialistično delo

Opis: Zdrava prehrana je za otroke in mladostnike izjemno pomembna, tako ne preseneča dejstvo, da poteka veliko število raziskav s področja prehranjevanja z sadjem in zelenjavo, rezultati le teh pa pokažejo na trenutno stanje prehranjevanja, ter služijo za izhodišče pri oblikovanju strategije na tem področju. Namen specialističnega dela je bil pregled literature, raziskav in ukrepov na področju dnevnega vnosa sadja in zelenjave pri otrocih ter pregled ukrepov za izboljšanje trenutnega stanja. Metodologija dela. Uporabljena je metoda analize v delu pregleda literature, metoda konkretizacije pri prikazu neustreznega dnevnega vnosa sadja in zelenjave ter metoda sinteze, kjer so raziskave združene v celoto in omogočajo preglednost tematike. Rezultati. Rezultati pregledanih in objavljenih raziskav kažejo, da je dnevni vnos sadja zadosten, medtem ko je vnos zelenjave prenizek v vseh starostnih obdobjih. Slovenija v zadostni meri sprejema dokumente, ki urejajo to področje, istočasno potekajo tudi ukrepi za povečan vnos sadja in zelenjave pri otrocih. Vendar je še vedno prenizka osveščenost v vseh starostnih skupinah prebivalcev. Predvsem v šolskem okolju lahko govorimo o velikem zavedanju problema in velikem številu uspešnih projektov za povečanje dnevnega vnosa omenjenih skupin živil.. Urejenost šolske prehrane je izredno dobra, saj šole ponujajo kar štiri obroke. Sklep. Zaposlitev kliničnega dietetika v šolah bi močno vplival na ustreznejši način prehranjevanja učencev, saj bi poleg osnovnega urejanja jedilnikov omogočal tudi izvedbo spremljajočih aktivnosti za otroke in odrasle, ki jih obdajajo. Za doseganje zadostnega dnevnega vnosa sadja in zelenjave bo potrebno večletno trdo delo, med sektorsko sodelovanje vseh vključenih v procese vzgoje in izobraževanja. Poleg sistemskega reševanja obstoječih težav s prehranjevanjem v šolah, bo potrebno izraziteje delovati na preventivnem področju izobraževanja in dela z odraslimi torej starši, starimi starši in vsemi, ki prihajajo v stik z otroci.
Ključne besede: Ključne besede: sadje in zelenjava, otroci, šola, klinični dietetik
Objavljeno: 04.06.2015; Ogledov: 1201; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (950,12 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici