1. Uporaba metode REBA pri ergonomskem ocenjevanju dela medicinske sestreTara Šimac, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: V diplomskem delu smo obravnavali ergonomsko metodo REBA, za analizo delovnega mesta medicinske sestre. Naš namen je bil prikazati uporabnost ergonomske metode REBA – pri ocenjevanju dela medicinske sestre v klinični praksi. Naš cilj je bil analiziranje delovnega mesta medicinske sestre z omenjeno metodo ter ugotavljanje uporabnosti le-te v klinični praksi.
Metode: Pri opazovanju dela medicinskih sester, smo uporabili strukturiran anketni vprašalnik in strukturirano opazovalno metodo REBA. Z ergonomsko metodo smo želeli oceniti delo medicinske sestre.
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da je pri delu medicinskih sester najbolj obremenjen del telesa – spodnji del rok. Ugotovili smo, da so tehniki zdravstvene nege najbolj podvrženi ergonomskim nepravilnostim. Lahko potrdimo, da je ergonomska metoda REBA uporabna za ocenjevanje v klinični praksi.
Razprava in sklep: Priporočamo več raziskav z ergonomsko metodo REBA v klinični praksi. Rezultati bi bili v pomoč pri ukrepih preprečevanja mišično-skeletnih obolenj zaradi nepravilne drže medicinskih sester. Zdravstvene ustanove bi morale medicinskim sestram zagotoviti ergonomske pripomočke, za lažje premikanje pacientov ter izvajanje negovalnih intervencij.
Ključne besede: metoda REBA, ergonomija, medicinska sestra, klinična praksa
Objavljeno v DKUM: 03.12.2020; Ogledov: 1226; Prenosov: 493
 Celotno besedilo (1003,83 KB) |
2. Soočanje študentov zdravstvene nege s stresom na klinični praksiMatej Ošlaj, 2020, diplomsko delo Opis: Študenti zdravstvene nege so tekom študija izpostavljeni številnim stresorjem, tako v izobraževalni ustanovi kot tudi na klinični praksi. Vodilo zaključnega dela je preučiti stresorje in kako se z njimi študenti zdravstvene nege soočajo ter spoprijemajo v času študija Zdravstvene nege.
V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli med študenti zdravstvene nege na eni izmed zdravstvenih fakultet za severovzhodu Slovenije, ki izvaja dodiplomski študijski program Zdravstvena nega. Kot instrument zbiranja podatkov smo uporabili vprašalnik sestavljen iz treh sklopov (demografski podatki, lestvici Perceived Stress Scale in Coping Behaviours Inventory). Rezultate raziskave smo statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Word in Excel 2019 ter IBM SPSS Statistics 26.
V raziskavi je sodelovalo 98 študentov. Z raziskavo smo ugotovili, da študenti zdravstvene nege na klinični praksi najpogosteje doživljajo stres zaradi učiteljev in zdravstvenega osebja (2,75 ± 0,63) ter zaradi neskladja med teorijo in prakso (3,37 ± 0,92). Študenti zdravstvene nege se s stresom najpogosteje soočajo na način, da ostanejo pozitivni v dani situaciji (3,45 ± 0,61) ter da ohranijo pozitiven odnos pri soočanju z življenjskimi dogodki (3,91 ± 0,90).
Pozitivizem predstavlja glavno vodilo pri soočanju s stresom. Študente zdravstvene nege je potrebno spodbujati k soočanju s stresom na pravilen način. Prav tako je potrebno klinične mentorje usposobiti, da nudijo ustrezno pomoč študentu, ko mu stres predstavlja težavo.
Ključne besede: študenti, zdravstvena nega, klinična praksa, stres, soočanje
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 5377; Prenosov: 407
Celotno besedilo (742,38 KB) |
3. Poškodba z ostrim predmetom med študenti zdravstvene negeDominika Lipnik, 2020, diplomsko delo Opis: Izhodišča in namen: Incident ali dogodek je vbod, vreznina, do katerega pride zaradi že uporabljenega, okuženega ostrega predmeta. Študenti zdravstvene nege imajo v času šolanja pogosto opravka z ostrimi predmeti. Poškodbam z ostrim predmetom so podvrženi predvsem zaradi nerazvitih ročnih spretnosti. Namen zaključnega dela je bil raziskati problematiko poškodb z ostrim predmetom med študenti zdravstvene nege v času študija.
Raziskovalna metodologija in metode: V zaključnem delu je bilo uporabljeno kvantitativno raziskovanje. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika v pisni in elektronski obliki. Pri tem smo zajeli priložnostni vzorec študentov zdravstvene nege (n = 179). Za analizo podatkov smo uporabili računalniška programa Microsoft Word in IBM SPSS, pri tem pa uporabili deskriptivne statistične metode.
Rezultati: Ugotovili smo, da se je v času klinične prakse z ostrim predmetom poškodovalo 46,4 % (n = 83) vseh anketirancev. Najpogosteje so se poškodbe dogajale med odpiranjem steklenih ampul. Največ poškodb se je zgodilo na internih oddelkih. 74,7 % (n = 62) študentov poškodbo z ostrim predmetom ni prijavilo. Najpogostejši razlog, za ne prijavo incidenta je bilo prepričanje študentov, da ni bilo nevarnosti za okužbo (40,3 %; n = 25).
Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da se poškodbe z ostrim predmetom kljub upoštevanju varnostnih ukrepov dogajajo. Veliko poškodb, ki jih študenti utrpijo se ne poročajo, kar potrjujejo tudi drugi avtorji podobnih raziskav.
Ključne besede: incident, klinična praksa, študij, prijava, okužba, vbod, kri
Objavljeno v DKUM: 10.07.2020; Ogledov: 1503; Prenosov: 160
Celotno besedilo (520,89 KB) |
