1. POZNAVANJE POMENA KLINIČNIH POTI MED ZAPOSLENIMI V ZDRAVSTVENI NEGIPeter Repas, 2009, diplomsko delo Opis: Izhodišča: V Sloveniji smo prve klinične poti začeli razvijati leta 2002. Klinična pot opisuje običajni način zdravljenja za posamezne vrste bolezni. Uvedba kliničnih poti lahko zmanjša število napak pri zdravljenju, spodbuja večdisciplinarno skupinsko delo ter ponuja dobro osnovo za boljše obveščanje bolnikov in njihovih svojcev v obravnavi, ki jo lahko upravičeno pričakujejo. Klinične smernice so manj učinkovite, če ni kliničnih poti, se pa medsebojno povezujejo. Klinična pot obsega celotno obravnavo pacienta od vstopa v zdravstveni sistem, do izstopa iz njega in pod vodstvom celotnega večdisciplinarnega zdravstvenega tima.
Namen: Prikazati klinično pot sprejema pacienta z zlomom zgornjega skočnega sklepa.
Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Raziskava je osnovana na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo ankete, katere merski instrument je bil delno strukturiran vprašalnik, ki je bil sestavljen iz sedemnajstih vprašanj. V anketi je sodelovalo sto zdravstvenih delavcev zaposlenih v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da zaposleni v zdravstveni negi ne poznajo pomena kliničnih poti, med tem, ko so izpostavili potrebo po sodelovanju pacienta pri oblikovanju kliničnih poti, kakor tudi prednosti pri uvajanju kliničnih poti.
Diskusija in zaključki: Klinične poti so izjemnega pomena in tega se zavedajo vsi sodelujoči v raziskavi. Za obravnavo pacienta, ki vstopa in izstopa iz zdravstvenega sistema, je prav gotovo pomemben sistematičen proces, ki mora biti strokovno oblikovan , dorečen, napisan in ga imenujemo klinična pot. Izsledki raziskave so pokazali, da so klinične poti pri nas še vedno premalo poznane, zato bi bilo smiselno, da se klinična pot predstavi zdravstvenemu osebju v celotnem Slovenskem prostoru.
Ključne besede: klinična pot, klinična smernica, večdisciplinaren tim, zlom zgornjega skočnega sklepa
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 3712; Prenosov: 782
 Celotno besedilo (525,52 KB) |
2. OBRAVNAVA POŠKODOVANCA Z AKUTNO POŠKODBO GLAVE IN VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OSKRBIDanijela Ćulibrk, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga opisuje obravnavo poškodovanca z akutno poškodbo glave in vlogo medicinske sestre pri oskrbi. Opisana je anatomija s patofiziologijo glave, vrste poškodb glave, temeljni postopki oživljanja, celostna obravnava in oskrba poškodovanca v predbolniščničnem okolju ter v urgentnem kirurškem bloku. Opisane so naloge travma tima, vloga medicinske sestre pri obravnavi in najpogostejše negovalne diagnoze pri poškodovancu z akutno poškodbo glave. Izpostavljeno je delo in obremenjenost medicinske sestre s poškodovancem z akutno poškodbo glave v Urgentnem kirurškem bloku vključujoč tudi svojce poškodovanega.
Ključne besede: glava, poškodba glave, zdravljenje, zdravstvena nega, klinična pot, oskrba poškodovanca.
Objavljeno: 18.09.2009; Ogledov: 4071; Prenosov: 941
Celotno besedilo (1,47 MB) |
3. Enodnevna obravnava bolnika pri operaciji dimeljske kile v lokalni anesteziji in pomen informiranja širše javnostiGabrijela Hafner, 2011, diplomsko delo Opis: Operacije kile sodijo med najpogostejše trebušne operacije, saj ima to težavo skoraj vsak osmi moški. Kile je mogoče operirati v lokalni, regionalni ali splošni anesteziji. Lokalna anestezija pomeni bistveno nižji strošek kot splošna in omogoča stik z bolnikom med operacijo. Nedvomno pa je mogoče tudi v Sloveniji z racionalnejšim ravnanjem na nacionalni ravni zmanjšati celotne stroške zdravljenja dimeljskih kil. Uporabljati je potrebno sodobne operativne metode, ker so tako stroški ozdravitve kile manjši.
Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Kot instrument raziskave pa smo uporabili anketni vprašalnik. Za obdelavo podatkov, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, smo uporabili statistično metodo frekvenčne porazdelitve posameznih odgovorov na celotni vzorec. Rezultate smo predstavili v odstotkih in jih ponazorili z grafi. Namen raziskave je bil ugotoviti zadovoljstvo bolnikov z enodnevno obravnavo, zakaj so se odločili za poseg v lokalni anesteziji, njihove težave po odpustu iz Dnevne bolnišnice, mnenje o telefonskem klicu medicinske sestre pred in po posegu in ugotoviti motiviranost bolnikov po dodatnem izobraževanju pred operacijo. Ugotovili smo, da so bolniki z enodnevno obravnavo zadovoljni, saj bi se jih 82 % ponovno odločilo za poseg v lokalni anesteziji. Glavni razlog odločitve za ta poseg je enodnevna hospitalizacija. Največjo težavo bolniki prvi dan po odpustu iz bolnišnice navajajo bolečino. Njihovo zadovoljstvo potrjujeta telefonska klica medicinske sestre pred in po posegu. Ugotovili smo 55 % motiviranost anketiranih bolnikov po dodatnem izobraževanju pred operacijo. Po oceni bolnikov ugotavljamo dobro informiranost pred operativnim posegom, njihovo zadovoljstvo s poučevanjem na oddelku Dnevne bolnišnice ter s telefonskim pogovorom z medicinsko sestro- koordinatorko zdravljenja pred in po posegu.
Ključne besede: dimeljska kila, lokalna anestezija, bolnik, medicinska sestra-case manager, Dnevna bolnišnica, obveščanje javnosti, klinična pot.
Objavljeno: 04.08.2011; Ogledov: 4757; Prenosov: 530
Celotno besedilo (6,95 MB) |
4. OBRAVNAVA PACIENTA Z RADIKALNO CISTEKTOMIJO PO KLINIČNI POTILea Mandić, 2013, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Za obravnavo pacienta, ki vstopa in izstopa iz zdravstvenega sistema, je prav gotovo pomemben sistematičen proces, ki mora biti strokovno oblikovan, dorečen in napisan ter ga imenujemo klinična pot. Vloga klinične poti je navzven neopazna, v praksi pa pomeni ključni element pri kakovostni in uspešni obravnavi pacienta.
Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti pomen klinične poti v zdravstvu in izdelati klinično pot obravnave pacienta z načrtovanim radikalnim operativnim zdravljenjem zaradi raka mehurja (s cistektomijo).
Raziskovalna metodologija: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela. S pomočjo sistematičnega iskanja strokovne literature po knjižnicah in bibliografskih bazah, kot so COBISS, MEDLINE in druge, smo sistematično pregledali ter kritično analizirali domačo in tujo literaturo in vire, ki se navezujejo na našo temo. Iz pridobljenih podatkov smo izbrali najrelevantnejše vire in jih uporabili za seštevek najnovejših raziskovalnih dognanj in spoznanj ter jih predstavili v strukturni obliki.
Diskusija: Uvedba klinične poti pri pacientu z radikalno cistektomijo lahko zmanjša število napak pri zdravljenju pacienta, omogoča zmanjšanje števila odklonov od najboljšega načina zdravljenja, spodbuja večdisciplinarno skupinsko delo ter ponuja dobro osnovo za boljše obveščanje pacientov in njihovih svojcev. Uporaba klinične poti omogoča doseganje visokih standardov obravnave in izboljševanje dosedanjih rešitev.
Sklep: Z obravnavo pacienta z radikalno cistektomijo po klinični poti izboljšamo kakovost zdravstvene obravnave, izboljšamo izid zdravljenja, zagotovimo boljšo varnost pacienta in predvsem zadovoljstvo pacienta. Poudarjene so tudi vloga in naloge medicinske sestre, ki ima eno pomembnejših vlog v večdisciplinarnem timu, saj se srečuje z vrsto negovalnih težav, na katere se osredotoča v prizadevanjih za varnost pacienta.
Ključne besede: Rak sečnega mehurja, cistektomija, zdravstvena nega, medicinska sestra, klinična pot, klinične smernice
Objavljeno: 09.05.2013; Ogledov: 1030; Prenosov: 213
Celotno besedilo (971,33 KB) |
5. Primerjava rezultatov rekonstrukcije sprednje križne vezi s presadkom iz kit mišic fleksorjev in presadkom iz dela kite pogačiceMatjaž Sajovic, 2010, doktorska disertacija Opis: Izhodišča. Izbira ustreznega presadka v primarni rekonstrukciji sprednje križne vezi (SKV) je s stališča kasnejše stabilnosti in funkcionalnosti kolena še vedno nedorečena. Za ugotovitev morebitnih razlik med obema presadkoma so potrebne dolgoročne, prospektivne, randomizirane študije. Pričujoča študija prikazuje, da obstajajo pet let po operaciji med obema presadkoma statistično pomembne razlike v razvoju degenerativnih sprememb kolenskega sklepa.
Metode. Bolnike, ki so bili zaradi pretrgane sprednje križne vezi operirani med junijem 1999 in marcem 2000, smo naključno razdelili v dve skupini. V prvi skupini z 32 bolniki sta bili kot presadek uporabljeni kiti mišic semitendinosus in gracilis (skupina STG), v drugi skupini s prav tako 32 bolniki pa presadek iz dela kite pogačice (skupina PK). Bolniki iz obeh skupin so bili operirani v izmenjujočem vrstnem redu, vse posege je opravil isti kirurg.
Rezultati. Za popolno klinično in rentgensko obdelavo je bilo pet let po operaciji iz skupine STG na voljo 28 bolnikov, iz skupine PK pa 26 bolnikov. Po ocenitvenem sistemu Lysholm, kliničnem testiranju, testiranju z artrometrom KT-2000, pojavu sprednje kolenske bolečine, testu poskoka z eno nogo, izokinetičnem testiranju in IKDC rezultatih, med obema opazovanima skupinama nismo našli statistično signifikantnih razlik. 23 bolnikov (82%) iz skupine STG in 23 bolnikov (88%) iz skupine PT se je vrnilo na prejšnjo stopnjo športne aktivnosti. Do ponovne pretrganine sprednje križne vezi je prišlo pri dveh bolnikih iz skupine STG (7%) in pri dveh bolnikih iz skupine PT (8%). Rentgenski znaki degenerativnih sprememb kolenskega sklepa so bili v skupini PT prisotni pri 50% (13/26) bolnikov, v skupini STG pa pri 17% (5/28) bolnikov (P = 0,012).
Zaključki. Tako presadek iz kit mišic fleksorjev, kot tudi presadek iz dela kite pogačice omogočata v petletnem opazovalnem obdobju dobre subjektivne rezultate in objektivno stabilnost kolena. Statistično pomembnih razlik med presadkoma v tem pogledu nismo ugotovili. Rentgenski znaki začetnih degenerativnih sprememb so bili v času petih let po operaciji pogostejši pri bolnikih s presadkom iz dela kite pogačice.
Ključne besede: rekonstrukcija sprednje križne vezi; kite mišic semitendinozus in gracilis; patelarna kita; kanulirani interferenčni vijaki (KIV); osteoartritis; dolgoročna prospektivna randomizirana klinična študija
Objavljeno: 18.02.2013; Ogledov: 2154; Prenosov: 249
Celotno besedilo (13,10 MB) |
6. Klinična preskušanja: javno mnenje in pomenVioleta Marečić, 2014, magistrsko delo Opis: Sodelovanje v kliničnem raziskovanju doprinese k medicinski znanosti in progresivni medicinski obravnavi v družbi. Sodelovanje poveča ugled bolnišnic, zadovoljstvo raziskovalcev in zdravnikov ter bolnišnicam daje kompetitivne prednosti. Neizogibno za uspeh v kliničnih raziskavah je, da morata postati odgovornost in obveza del strateškega planiranja znotraj bolnišnic, za kar se mora zgoditi kulturni premik v podpori kliničnim raziskavam. Danes skoraj 70 % raziskav poteka znotraj državnega zdravstvenega sistema. Ker so klinične raziskave za javne ustanove še vedno relativno nove, odgovorni v javnih zavodih k njim pogosto pristopajo kot k neobveznim dejavnostim, kar ima za posledico neučinkovito izvajanje storitev (Bookbinder, 2014). Anketiranci, ki menijo, da je priporočilo zdravnika pomembno pri odločitvi, bi se v večji meri udeležili kliničnih študij, če bi jim jih priporočil zdravnik. Za klinične raziskave je slišala večina polnoletnih prebivalcev občine Maribor, vendar pa jih večina ne ve, kje trenutno poteka katera od kliničnih raziskav, kar kaže na slabo informiranost, ki je tudi glavni razlog za to, da se ljudje ne odločajo za sodelovanje. Najpogostejši vir informacij o kliničnih študijah so mediji. Anketiranci bi najpogosteje iskali podatke na internetu, kar pomeni, da je treba portal eZdravje dopolniti z mrežami registrov različnih kliničnih raziskav oziroma osmisliti portal iniciative za klinične študije z mrežo sodelujočih zdravnikov. Anketiranci so v večji meri (53 %) mnenja, da se kršijo standardi dobre klinične prakse, s tem ko se bolnika brez predhodnih informacij ali svobodne privolitve vključi v študijo. Na osnovi tega sklepamo, da ljudje preslabo poznajo klinične raziskave in si jih napačno interpretirajo. Klinične raziskave namreč potekajo pod strogim nadzorom. Polovica anketirancev meni, da ne prejemajo zdravstvene oskrbe, ki bi temeljila na zadnjih dosežkih. Anketiranci tudi niso prepričani v konkurenčnost slovenskega zdravstva. Odnos do kliničnih raziskav je v Sloveniji v 44 % pozitiven in v 44 % niti pozitiven niti negativen, kar govori v prid dobremu odnosu do kliničnih raziskav. Anketiranci menijo (47,1 %) da imajo slovenski zdravniki in zdravstveni delavci največjo odgovornost pri poučevanju javnosti o kliničnih raziskavah. Velika večina anketiranih (95 %) je pripravljenih deliti svoje zdravstvene informacije, še zlasti če bi imeli priložnost izboljšati svoje zdravje. Jemanje zdravil in prejemanje injekcij kot del klinične študije bi skoraj polovico vprašanih odvrnila od sodelovanja v klinični raziskavi.
Ključne besede: klinična raziskava, medicina, javno mnenje
Objavljeno: 10.07.2014; Ogledov: 1080; Prenosov: 83
Celotno besedilo (921,12 KB) |
7. Uporaba sistema hrambe in prenosa digitalnih medicinskih slik v radiologijiBrane Klopčič, 2015, specialistično delo Opis: V specialističnem delu so predstavljeni sistem hrambe in prenosa digitalnih medicinskih
slik in standardi, po katerih si posamezni segmenti znotraj sistema izmenjujejo podatke.
Standard za zajem in prenos digitalnega medicinskega slikovnega gradiva, standard za
prenos podatkov med medicinskimi informacijskimi sistemi in mednarodna iniciativa za
informatizacijo zdravstva so podrobneje opisani in obrazloženi. Opisana je implementacija
sistema hrambe in prenosa digitalnih medicinskih slik, analiza stroškov in prednosti same
implementacije ter njen vpliv na delovni proces v različnih delovnih okoljih. Predstavljen
je model upravljanja delovnega procesa in spremembe, ki jih implementacija sistema
hrambe in prenosa digitalnih medicinskih slik prinese. Pri tem smo bili osredotočeni
predvsem na učinkovitost, ki daje klinične in poslovne rezultate. Tako je bilo ugotovljeno,
da implementacija izboljša delovni proces v smeri povečanja tako klinične kot tudi
poslovne učinkovitosti.
Ključne besede: arhiv, radiologija, PACS, DICOM, HL7, implementacija PACS, delovni proces, poslovna učinkovitost, klinična učinkovitost
Objavljeno: 27.05.2015; Ogledov: 745; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,87 MB) |
8. |
9. |
10. Južnoameriška tripanosomoza - Chagasova bolezenTina Bizjak, Rajko Saletinger, 2011, pregledni znanstveni članek Opis: Minilo je stoletje, odkar je brazilski zdravnik Carlos R. J. Chagas leta 1909 opisal morfologijo in življenjski krog zajedavca Trypanosoma cruzi, ki povzroča Chagasovo bolezen. Trypanosomo cruzi najdemo predvsem v stenicah in majhnih sesalcih ter je razširjena vse od jugozahodnega dela Združenih držav Amerike do osrednje Argentine in Čila. Chagasova bolezen poteka skozi več različnih obdobij. Začetno obdobje je lahko asimptomatsko ali poteka z neznačilno sliko akutnega vročinskega stanja. Sledi latentno obdobje, ki lahko traja več desetletij ali vse življenje. Pri 10-30% okuženih bolnikov se po latentnem obdobju pojavijo znaki kronične okužbe z zapleti s strani srca in prebavnega trakta. Vse do sredine 20. stoletja so pojavljanje Chagasove bolezni povezovali s slabimi bivalnimi pogoji kmečkega prebivalstva. Preseljevanje ljudi je povzročilo, da se je Chagasova bolezen v zadnjih letih pričela vse pogosteje pojavljati tudi v mestih. Zaradi vse večjega števila popotnikov je potrebno poznavanje Chagasove bolezni tudi v našem okolju.
Ključne besede: Cardiomyopathies, Chagas Disease, Chagasova bolezen, diagnostika, epidemiologija, Esophageal Achalasia, Kardiomiopatije, klinična slika, Megacolon, Megakolon, Požiralnik, ahalazija, Trypanosoma cruzi, zdravljenje
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 822; Prenosov: 35
 Povezava na celotno besedilo |
