1. Razvoj in vitro modela kožeMaja Sever, Dominik Škrinjar, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Opis: Tridimenzionalni (3D) biotiskani modeli kože se vse bolj uveljavljajo v predkliničnih in kliničnih raziskavah kot alternativa testiranju na živalih. Ključno za uspeh teh raziskav je zagotavljanje ponovljivosti in primerljivosti rezultatov, kar zahteva razvoj zanesljivih hidrogelov, ki omogočajo stabilno vključitev celic v 3D biotisk. Eden največjih izzivov pri tem je zagotavljanje konsistentnosti lastnosti hidrogela, ki je temeljni material za izdelavo 3D tiskanega in vitro modela kože, potrebnega za različne faze raziskav. Namen te raziskave je bil preučiti možnost priprave večje serije hidrogela ter raziskati načine njihovega dolgoročnega shranjevanja, s poudarkom na tehnikah zamrzovanja, z namenom ohranitve njihovih fizikalno-kemijskih lastnosti. Tako bi omogočili uporabo enotne serije hidrogela skozi celoten razvoj in vitro modela kože, kar bi zmanjšalo variacije, ki nastajajo pri posameznih pripravah hidrogelov za različne raziskovalne metode. Osredotočili smo se na vpliv temperature (-20 °C in -80 °C) ter trajanja shranjevanja (7 in 29 dni) na ključne lastnosti hidrogelov, kot so viskoznost, poroznost, sposobnost nabrekanja, degradacija in mehanske lastnosti po odmrznitvi. Potrditev teh hipotez bi prispevala k večji ponovljivosti in natančnosti 3D biotiskljivih in vitro modelov kože.
Ključne besede: in vitro model kože, 3D biotiskanje, hidrogel, predkinična in klinična raziskava
Objavljeno v DKUM: 24.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (2,90 MB) |
2. Psihometrične lastnosti Vprašalnika z delom povezanih neprilagojenih miselnih vzorcev na klinični populaciji : magistrsko deloValerija Podlesnik, 2023, magistrsko delo Opis: Naše misli in prepričanja o sebi, drugih in svetu oblikujejo naša čustva in posledično tudi vedenje. Kadar so misli in prepričanja pristranska, napačna, neučinkovita ali izkrivljena, govorimo o neprilagojenih miselnih vzorcih, ki lahko imajo pomemben vpliv na to, kako živimo. Teh se je smiselno zavedati in jih spreminjati. Slednje je pomembno tudi za delovno okolje. Namen raziskave je bil preveriti klinično veljavnost predhodno novonastalega Vprašalnika z delom povezanih neprilagojenih miselnih vzorcev (WMTPQ), tj. ali vprašalnik v svojih rezultatih resnično loči med splošno in klinično populacijo. Slednje smo preverjali preko raziskave, ki je zajemala 64 udeležencev (N-splošna populacija = 32, N-klinična populacija = 32). V klinični vzorec smo zajeli posameznike, ki so trenutno delovno aktivni, a imajo klinično diagnozo oziroma simptome, ki bi kazali na izgorelost pri delu. Prav tako smo z raziskavo želeli preveriti, ali se z delom povezani neprilagojeni miselni vzorci povezujejo z izgorelostjo (MBI-GS), depresijo, anksioznostjo, stresom (DASS-21) ter s storilnostno pogojenim samovrednotenjem (PBSE), kot to predvideva teorija. Naši rezultati so v prvem koraku pokazali ustreznost obeh vzorcev, saj se klinični vzorec statistično pomembno razlikuje od vzorca splošne populacije v vseh merjenih spremenljivkah. Rezultati raziskave so nadalje pokazali naslednje: klinično veljavnost WMTPQ ter pomembno pozitivno povezanost WMTPQ z izgorelostjo, depresijo, anksioznostjo, stresom ter s storilnostno pogojenim samovrednotenjem. S pričujočo raziskavo zaključujemo, da je WMTPQ zanesljiv in veljaven inštrument za merjenje z delom povezanih neprilagojenih miselnih vzorcev.
Ključne besede: kognitivne distorzije, iracionalna prepričanja, izgorelost, klinična veljavnost, Vprašalnik z delom povezanih neprilagojenih miselnih vzorcev WMTPQ
Objavljeno v DKUM: 16.11.2023; Ogledov: 420; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,54 MB) |
3. Medicinska sestra manager in vodenje klinične ustanoveTajda Ropič, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Dober vodja se zaveda pomena vodenja in tega, da mora veščine dobrega vodenja ves čas razvijati kot odgovor na hitro spreminjajoči se sodobni svet. Na vseh področjih velja, da so odnosi pri delu, zadovoljstvo zaposlenih, njihov položaj in počutje odvisni od vodje. Namen magistrskega dela je predstaviti management, naloge in vloge managerja, karakteristike managerja ter ugotoviti, kdo je lahko uspešni vodja velike organizacije.
Metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativno raziskovalna metoda dela. Raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik. Anketiranje je potekalo anonimno. Uporabljen je bil validiran vprašalnik Multifactor leadership questionnaire – MLQ 5X. Analiza podatkov je potekala s pomočjo programa Microsoft Excel in programa IBM SPSS Statistics 20. Uporabili smo deskriptivno in inferenčno statistiko. V okviru metod sklepne statistike smo uporabili statistična testa (χ2 test in t-test ) za preverjanje zastavljenih hipotez.
Rezultati: V raziskavo smo zajeli 60 anketirancev, od tega 20 tehnikov zdravstvene nege, 20 diplomiranih medicinskih sester, 10 pomočnikov/pomočnic strokovne vodje zdravstvene nege oddelka ter 10 strokovnih vodij zdravstvene nege oddelka. Po analizi smo ugotovili, da glede na organizacijski nivo zaposlenih ne prihaja do statistično značilnih razlik pri ocenjevanju vodje, da na delovnem mestu prihaja do vedno manj razlik ter da zaposleni pri svojih vodjih zaznavajo vedno več inspiracijskega motiviranja in pogojnega nagrajevanja.
Razprava in sklep: Management in vodenje nista enakovredna pojma, saj je vodenje kot najpomembnejši element poleg načrtovanja, organiziranja in kontroliranja sestavni del managementa. Nikakor ne moremo trditi, da so vsi vodje tudi managerji ali managerji vodje.
Ključne besede: management, organizacija, zdravstvena nega, vodstvo, klinična ustanova, medicinska sestra manager
Objavljeno v DKUM: 19.11.2021; Ogledov: 1242; Prenosov: 205
Celotno besedilo (922,36 KB) |
4. Uporaba metode REBA pri ergonomskem ocenjevanju dela medicinske sestreTara Šimac, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: V diplomskem delu smo obravnavali ergonomsko metodo REBA, za analizo delovnega mesta medicinske sestre. Naš namen je bil prikazati uporabnost ergonomske metode REBA – pri ocenjevanju dela medicinske sestre v klinični praksi. Naš cilj je bil analiziranje delovnega mesta medicinske sestre z omenjeno metodo ter ugotavljanje uporabnosti le-te v klinični praksi.
Metode: Pri opazovanju dela medicinskih sester, smo uporabili strukturiran anketni vprašalnik in strukturirano opazovalno metodo REBA. Z ergonomsko metodo smo želeli oceniti delo medicinske sestre.
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da je pri delu medicinskih sester najbolj obremenjen del telesa – spodnji del rok. Ugotovili smo, da so tehniki zdravstvene nege najbolj podvrženi ergonomskim nepravilnostim. Lahko potrdimo, da je ergonomska metoda REBA uporabna za ocenjevanje v klinični praksi.
Razprava in sklep: Priporočamo več raziskav z ergonomsko metodo REBA v klinični praksi. Rezultati bi bili v pomoč pri ukrepih preprečevanja mišično-skeletnih obolenj zaradi nepravilne drže medicinskih sester. Zdravstvene ustanove bi morale medicinskim sestram zagotoviti ergonomske pripomočke, za lažje premikanje pacientov ter izvajanje negovalnih intervencij.
Ključne besede: metoda REBA, ergonomija, medicinska sestra, klinična praksa
Objavljeno v DKUM: 03.12.2020; Ogledov: 1226; Prenosov: 501
Celotno besedilo (1003,83 KB) |
5. Soočanje študentov zdravstvene nege s stresom na klinični praksiMatej Ošlaj, 2020, diplomsko delo Opis: Študenti zdravstvene nege so tekom študija izpostavljeni številnim stresorjem, tako v izobraževalni ustanovi kot tudi na klinični praksi. Vodilo zaključnega dela je preučiti stresorje in kako se z njimi študenti zdravstvene nege soočajo ter spoprijemajo v času študija Zdravstvene nege.
V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli med študenti zdravstvene nege na eni izmed zdravstvenih fakultet za severovzhodu Slovenije, ki izvaja dodiplomski študijski program Zdravstvena nega. Kot instrument zbiranja podatkov smo uporabili vprašalnik sestavljen iz treh sklopov (demografski podatki, lestvici Perceived Stress Scale in Coping Behaviours Inventory). Rezultate raziskave smo statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Word in Excel 2019 ter IBM SPSS Statistics 26.
V raziskavi je sodelovalo 98 študentov. Z raziskavo smo ugotovili, da študenti zdravstvene nege na klinični praksi najpogosteje doživljajo stres zaradi učiteljev in zdravstvenega osebja (2,75 ± 0,63) ter zaradi neskladja med teorijo in prakso (3,37 ± 0,92). Študenti zdravstvene nege se s stresom najpogosteje soočajo na način, da ostanejo pozitivni v dani situaciji (3,45 ± 0,61) ter da ohranijo pozitiven odnos pri soočanju z življenjskimi dogodki (3,91 ± 0,90).
Pozitivizem predstavlja glavno vodilo pri soočanju s stresom. Študente zdravstvene nege je potrebno spodbujati k soočanju s stresom na pravilen način. Prav tako je potrebno klinične mentorje usposobiti, da nudijo ustrezno pomoč študentu, ko mu stres predstavlja težavo.
Ključne besede: študenti, zdravstvena nega, klinična praksa, stres, soočanje
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 5377; Prenosov: 407
Celotno besedilo (742,38 KB) |
6. Poškodba z ostrim predmetom med študenti zdravstvene negeDominika Lipnik, 2020, diplomsko delo Opis: Izhodišča in namen: Incident ali dogodek je vbod, vreznina, do katerega pride zaradi že uporabljenega, okuženega ostrega predmeta. Študenti zdravstvene nege imajo v času šolanja pogosto opravka z ostrimi predmeti. Poškodbam z ostrim predmetom so podvrženi predvsem zaradi nerazvitih ročnih spretnosti. Namen zaključnega dela je bil raziskati problematiko poškodb z ostrim predmetom med študenti zdravstvene nege v času študija.
Raziskovalna metodologija in metode: V zaključnem delu je bilo uporabljeno kvantitativno raziskovanje. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika v pisni in elektronski obliki. Pri tem smo zajeli priložnostni vzorec študentov zdravstvene nege (n = 179). Za analizo podatkov smo uporabili računalniška programa Microsoft Word in IBM SPSS, pri tem pa uporabili deskriptivne statistične metode.
Rezultati: Ugotovili smo, da se je v času klinične prakse z ostrim predmetom poškodovalo 46,4 % (n = 83) vseh anketirancev. Najpogosteje so se poškodbe dogajale med odpiranjem steklenih ampul. Največ poškodb se je zgodilo na internih oddelkih. 74,7 % (n = 62) študentov poškodbo z ostrim predmetom ni prijavilo. Najpogostejši razlog, za ne prijavo incidenta je bilo prepričanje študentov, da ni bilo nevarnosti za okužbo (40,3 %; n = 25).
Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da se poškodbe z ostrim predmetom kljub upoštevanju varnostnih ukrepov dogajajo. Veliko poškodb, ki jih študenti utrpijo se ne poročajo, kar potrjujejo tudi drugi avtorji podobnih raziskav.
Ključne besede: incident, klinična praksa, študij, prijava, okužba, vbod, kri
Objavljeno v DKUM: 10.07.2020; Ogledov: 1503; Prenosov: 160
Celotno besedilo (520,89 KB) |
7. Klinična forenzična medicina v SlovenijiGregor Haring, Tomaž Zupanc, 2019, strokovni članek Opis: Namen prispevka:
V prispevku želimo širšemu krogu predstaviti klinično forenzično medicino, njen pomen in vlogo, obseg in stanje v Sloveniji ter ambulanto, kjer preglede izvajamo.
Ugotovitve:
Klinična forenzična medicina je pomembna veja sodne medicine. Pomembneje se je začela razvijati v 60. letih 20. stoletja. Razcvet pa doživlja zadnjih 10 let. Ukvarja se predvsem s forenzičnimi pregledi žrtev fizičnega in spolnega nasilja, vendar to ni edino področje delovanja klinične forenzične medicine. Gre za zdravniški pregled z uporabo kliničnih znanj in postopkov ter diagnostičnih metod po načelih forenzične preiskave. Telo preiskovanca, ki je lahko žrtev ali osumljenec, predstavlja kraj kaznivega dejanja, ki ga je treba forenzično pregledati, kar pomeni tehnično in strokovno pravilno opisati poškodbe ter jih tudi primerno zavarovati kot dokaz. Primerno lahko te poškodbe zavaruje le zdravnik strokovnjak – tj. specialist sodne medicine z natančnim opisom in opredelitvijo vrste poškodbe, fotodokumentacijo ipd. Hkrati mu je kot zdravniku tudi dovoljeno posegati na in v telo, kar pomeni, da odvzame in zavaruje tudi brise s površine telesa in telesnih odprtin. Govorimo o odnosu strokovnjak/izvedenec – preiskovanec in ne o odnosu zdravnik – bolnik. Vse to pa lahko opravi le v primernem prostoru in ob sodelovanju s primernim kadrom. Prvo predstavlja tehnično opremljena in prostorsko primerno zasnovana klinična forenzična ambulanta. Kader pa predstavlja forenzično izobražen zdravnik in medicinska sestra, pomoč administracije ter dostopnost do drugih medicinskih specialnosti in nemedicinskega osebja. Trenutno je edina primerno kadrovsko in tehnično opremljena klinična forenzična ambulanta v prostorih Inštituta za sodno medicino v Ljubljani. Dostopna je štiriindvajset ur vse dni v letu. Ambulanta se uporablja predvsem za potrebe policije in pravosodja. Financiranje klinične forenzične medicine v Sloveniji je za enkrat slabo urejeno.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek bo širši strokovni javnosti, predvsem policiji in pravosodju, preiskovalnim sodnikom in tožilstvu, približal pojem klinične forenzične medicine in ambulante. Odgovorni, opremljeni z vedenjem, bodo tako pogosteje posegli po kliničnem forenzičnem pregledu žrtev in osumljencev v kazenskih postopkih, kar bo pripomoglo k boljši celostni oskrbi žrtev. Bolje bodo zavarovani tudi pomembni dokazi. Obravnava v klinični forenzični ambulanti bo prinesla večjo korist tako žrtvi kaznivega dejanja kot tudi samemu kazenskemu postopku.
Ključne besede: klinična forenzična medicina, forenzična ambulanta, sodna medicina
Objavljeno v DKUM: 07.04.2020; Ogledov: 1503; Prenosov: 70
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Telesne poškodbe fizično zlorabljenih otrok : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLara Pavli, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavano fizično nasilje nad otroci, s poudarkom na telesnih poškodbah. Fizično nasilje nad otroci je ena izmed oblik zlorabe, ki pri otroku pušča raznovrstne duševne, razvoje in telesne posledice. Na začetku je predstavljeno fizično nasilje nad otroci, pri čemer so predstavljene še zakonske opredelitve fizične zlorabe. Poudarek diplomskega dela je na telesnih poškodbah ter klinični forenzični obravnavi poškodovanega otroka. Ugotovljeno je bilo, da so najpogostejše posledice fizičnega nasilja pri otrocih podplutbe, ki so lahko vidne na vseh delih telesa. Posebno pozornost je treba nameniti podplutbam na območju okončin, še posebej na predelih zgornjega dela rok, na stegnih in gležnjih. Te poškodbe po navadi nastanejo, ko storilec drži otroka za noge in ga nasilno premika. Poleg podplutb lahko utrpi še poškodbe glave, skeleta ali notranjih organov. V nadaljevanju diplomskega dela je izpostavljena klinična forenzična medicina, kjer je podrobneje predstavljen pregled fizično zlorabljenega otroka. Z natančnim kliničnim forenzičnim pregledom, se poskuša ugotoviti, ali so poškodbe nastale kot posledica nesreče, ali pa kot posledica nasilja. Pomembno je, da se poškodbe skrbno dokumentira in zavaruje sledi, ki bi utegnile biti pomembne za sodni postopek. Na koncu je predstavljena tudi klinična forenzična ambulanta v Sloveniji, ki spada pod Inštitut za sodno medicino.
Ključne besede: diplomske naloge, fizično nasilje, otroci, telesne poškodbe, klinična forenzična medicina, klinični forenzični pregled
Objavljeno v DKUM: 10.09.2019; Ogledov: 1161; Prenosov: 172
Celotno besedilo (929,44 KB) |
9. INTEGRIRANI KLINIČNI MONITORING HEMODINAMIKE V ENOTAH INTENZIVNEGA ZDRAVLJENJABenjamin Lorbek, 2016, specialistično delo Opis: V preteklosti se je za prikaz spremenljivk kliničnih monitorjev uporabljalo informacijsko tehnologijo golega prikazovanja posameznih spremenljivk brez kakršnekoli povezave med njimi. Takšen prikaz pa je od zdravstvenega delavca v enotah intenzivnega zdravljenja še dodatno predstavljalo oviro po pravilnem vrednotenju in oceni zdravstvenega staja bolnika. Z monitoringom hemodinamike v enotah intenzivnega zdravljenja, ki prikazuje podatke na multidimenzionalni način se lahko izboljša premagovanje ovir po pravilnem vrednotenju in oceni zdravstvenega staja bolnika. V specialistični nalogi se razišče trg kliničnih monitorjev in predstavi klinično platformo EV1000. Raziskana klinična platforma že na prvi pogled daje jasne in preprosto berljive spremenljivke hemodinamike bolnika, kar pa privede do boljšega odločanja v kritičnih situacijah. Na realni medicinski opremi Medicinske fakultete v Mariboru pa se razišče možnosti integriranih prikazov podatkov na hemodinamskih monitorjih, ter možnosti izvoza odčitanih podatkov.
Ključne besede: hemodinamski, monitoring, zasloni, grafika, ergonomija, intenzivna nega, klinična podpora, izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1575; Prenosov: 263
Celotno besedilo (1,76 MB) |
10. INFORMATIZACIJA KLINIČNE POTI V ZDRAVSTVUMojca Vreček, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Diplomska naloga obravnava informatizacijo klinične poti na konkretnem primeru flebološke ambulante. Analizirani so obstoječi procesi v tej ambulanti. Razvit je papirni dokument, ki do neke mere omogoča dokumentiranje klinične poti flebološkega pacienta. Podane so značilnosti in gradniki diagramske tehnike BPMN 2. Kratko je predstavljeno orodje ProcessMaker, s katerim so oblikovani trije najpomembnejši delovni tokovi: "Prvi pregled", "Dnevni hospital" in "Kontrolni pregled". Modelirani delovni tokovi predstavljajo osnovo za izboljševanje procesov v zdravstveni ustanovi. V nadaljnjem razvoju prototipa bo treba razrešiti tehnične probleme v zvezi z integracijo elektronskih obrazcev v orodju ProcessMaker in obstoječim informacijskim sistemom.
Ključne besede: klinična pot, delovni tok, informatizacija, dokumentiranje v zdravstvu.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 1387; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,75 MB) |
