| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 255
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Organizacijska klima in zadovoljstvo izvajalcev zdravstvene nege z delom v enoti covid intenzivne terapije
Bine Halec, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Organizacijska klima in zadovoljstvo sta pomembna faktorja, ki ju je treba spremljati. Motivirani in zadovoljni zaposleni ustvarjajo pozitivno organizacijsko klimo, ki predstavlja ključ do uspešnosti pri delu. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kako izvajalci zdravstvene nege, ki so zaradi epidemije koronavirusa COVID-19 bili premeščeni v COVID intenzivno terapijo, ocenjujejo organizacijsko klimo znotraj nje in stopnjo njihovega zadovoljstva pri delu. Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja. Kot metodo zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 100 anketirancev, ki delo opravljajo v enoti COVID intenzivne terapije. Anketne vprašalnike smo analizirali in obdelali z uporabo računalniških programov Microsoft Excel in IBM SPSS 22.0. Rezultati: Ugotovili smo, da so izvajalci zdravstvene nege v povprečju z delom v enoti COVID intenzivne terapije zadovoljni. Pomanjkljivosti so se izkazale glede vodstva, neposredno nadrejenih in delovnih pogojev. V zvezi z organizacijsko klimo nismo opazili bistvenih razlik med izvajalci zdravstvene nege, katerih matična enota je enota intenzivne terapije, ter izvajalci zdravstvene nege, katerih matična enota ni enota intenzivne terapije. Razprava in sklep: Ugotovitve raziskave so pokazale, da izvajalci zdravstvene nege kljub naporu delo in organizacijo v enoti COVID intenzivne terapije ocenjujejo kot zadovoljivo.
Ključne besede: organizacijska klima, zadovoljstvo, medicinska sestra, COVID-19, enota intenzivne terapije.
Objavljeno: 22.11.2021; Ogledov: 62; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

2.
Vpliv zadovoljstva na delovnem mestu na delovno uspešnost
Maruša Kunaver, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Vpliv zadovoljstva zaposlenih na delovno uspešnost smo želeli ugotoviti, ali zadovoljstvo zaposlenih res vpliva na delovno uspešnost. Delovna uspešnost je v študijah zelo zanimiva tema. Dobri odnosi v organizacijah lahko motivacijsko vplivajo na zaposlenega, kar posledično pomeni, da se poveča delovna uspešnost zaposlenih. Posredno se bo povečal tudi dobiček organizacije. Zato lahko organizacije svoje dobičke ali izgube določijo glede na delovno uspešnost zaposlenih. Večina organizacij poudarja, da je treba izboljšati in povečati uspešnost zaposlenih pri delu, da bi zaščitili svoj dobiček. V teoretičnem delu magistrskega dela so opisani pojem zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu in dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo. V nadaljevanju smo predstavili še organizacijski klimo in kulturo, delovno uspešnost in motivacijo. V empiričnem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati ankete, s katero smo merili, kako zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci zadovoljni z delom, delovnim časom, stalnostjo zaposlitve in delovnimi pogoji. Anketiranci so zadovoljni s trenutno plačo. Pomembni so jim samostojnost pri delu, natančnost, izpolnjevanje rokov in odnos do dela. Raziskava je pokazala, da se podrejeni pogosto bojijo izraziti nestrinjanje s svojim nadrejenim. Z raziskavo smo ugotovili, da zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost.
Ključne besede: magistrska dela, zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska klima, organizacijska kultura, delovna uspešnost, motivacija
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 296; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

3.
Organizacijska klima v zdravstveni organizaciji in njen vpliv na delo zaposlenih
Ema Oblak, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana organizacijska klima ter zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni organizaciji. V Zdravstvenem domu Škofja Loka (ZD Škofja Loka) smo z anketnim vprašalnikom, ki je bil sestavljen s pomočjo standardnega anketnega vprašalnika Slovenska organizacijska klima (SiOK), izvedli raziskavo, v kateri smo ugotavljali, kako na zadovoljstvo zaposlenih vplivajo dejavniki, kot so izobrazba, vodstveni položaj, starost ter način vodenja. Na podlagi vprašalnika, ki je bil sestavljen iz petnajstih sklopov, so zaposleni trditve ocenjevali po 5-stopenjski Likertovi lestvici. Ugotovili smo, da so zaposleni v ZD Škofja Loka najbolj zadovoljni s sodelavci, s stalnostjo zaposlitve, kakovostjo opravljanja dela sodelavcev, da se zavedajo nujnosti sprememb, da so zavzeti za svoje delo, da zaposleni menijo, da so pomemben član oddelka, da si na svojem oddelku informacije izmenjujejo brez težav, da so samostojni pri opravljanju dela, da se v organizaciji pogovarjajo sproščeno, prijateljsko in enakopravno, da se zaposleni učijo drug od drugega in da se neposredne vodje držijo dogovorov. Najmanj so zaposleni zadovoljni z možnostjo izobraževanja in napredovanja v organizaciji, s plačilom za opravljeno delo in da se v praksi ne uporablja stimulativnega dela plač. Ne strinjajo se, da sta kakovost in količina dela v organizaciji enako pomembni, da je delovni rezultat hitro opažen in se pohvali; menijo, da cilji in politika organizacije niso jasni vsem zaposlenim, da se odločitve vodij ne sprejemajo pravočasno, da vodstvo ne motivira zaposlenih za kakovostno opravljanje dela, da o tem, kaj se dogaja na drugih enotah, ne dobijo dovolj informacij ter da inovativnost ni podprta in denarno nagrajena. S pomočjo ocenjevanja organizacijske klime ter zadovoljstva zaposlenih v ZD Škofja Loka smo s testiranjem hipotez prišli do naslednjih ugotovitev: – Zaposleni v ZD Škofja Loka vzdržujejo pozitivno organizacijsko klimo in so zadovoljni z notranjimi odnosi, odnosom do kakovosti dela zaposlenih, pripadnosti ZD Škofja Loka ter organiziranostjo. – Tisti z višjo izobrazbo so enako zadovoljni s sedanjim delom kot tisti z nižjo izobrazbo, razen pri vidiku zadovoljstva s stalnostjo zaposlitve, kjer so bolj zadovoljni tisti z nižjo izobrazbo. – Starost zaposlenih na zadovoljstvo vpliva samo pri vidiku zadovoljstva s stalnostjo zaposlitve, kjer ugotovimo, da so bolj zadovoljni starejši. – Način vodenja na motivacijo zaposlenih vpliva z vidika, da kjer vodje cenijo dobro opravljeno delo ter se dober delovni rezultat hitro opazi, tudi vodje sprejemajo utemeljene pripombe ter spodbujajo k sprejemanju odgovornosti ter pohvalijo dober delovni rezultat.
Ključne besede: Organizacijska klima, zadovoljstvo zaposlenih, zdravstvena organizacija.
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 199; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

4.
Preventivno delo z agresivnimi učenci v osnovni šoli
Urška Mesarič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali agresivno vedenje in dejavnike, ki vplivajo nanj. Delo je razdeljeno na dva obsežnejša dela. V prvem delu smo opisali različne oblike agresivnosti ter opredelili osnovne pojme: agresivnost, moteče vedenje in nasilje. Predstavili smo različne teorije agresivnost in osebne ter družbene dejavnike, ki vplivajo na agresivno vedenje posameznika. Prav tako smo v prvem delu odgovarjali na vprašanje, kako se agresivno vedenje izraža v šoli in kateri otroci so v šoli opredeljeni kot otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. V drugem delu smo se osredotočili predvsem na strategije oziroma dejavnosti, s katerimi lahko zmanjšamo oziroma preprečimo pojavnost neželenega, agresivnega vedenja učencev. Veliko vlogo pri tem igra sodelovanje šole s starši ter preventivno delovanje šole. Slednje se lahko izvaja skozi aktivnosti spodbujanja dobre socialne klime, spoštljivih odnosov ter z učenjem prosocialnih veščin in konstruktivnih vzorcev vedenja. Nalogo smo zaključili s kratkim priročnikom, ki je namenjen učiteljem in drugim strokovnim delavcem, tudi staršem, ki imajo opravka z otroki, ki izražajo neprimerno ali agresivno vedenje. Priročnik temelji na aktivnostih preventivnega delovanja, ki vključujejo vaje za vzpostavljanje dobre klime in odnosov v razredu, prepoznavanje lastnih čustev in čustev drugih, ter vaje za urjenje ustreznih načinov izražanja jeze in socialnega zavedanja.
Ključne besede: agresivno vedenje, moteče vedenje, jeza, preventivno delovanje, razredna klima
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 413; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

5.
Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju Butan plin, d. d.
Karin Meglič, 2020, magistrsko delo

Opis: V vsaki organizaciji si zaposleni želijo delo opravljati v pozitivno naravnanem okolju in delovati v organizaciji z ustrezno kulturo ter klimo. Z organizacijsko klimo je tesno povezano tudi zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu, v primeru neustrezne klime pa nezadovoljstvo. Organizacije morajo z merjenjem ugotavljati stanje klime in zadovoljstva, da lahko ob neustreznih rezultatih ukrepajo in stanje izboljšajo, preden se ta negativno pokaže na ravni celotnega poslovanja organizacije. Namen magistrskega dela je bilo definirati pojme organizacijska kultura, organizacijska klima in zadovoljstvo med zaposlenimi ter opredeliti povezave in razlike med njimi. Na podlagi teoretičnega dela in predhodnih raziskav smo oblikovali anketni vprašalnik za merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih, nato pa izvedli našo raziskavo v podjetju Butan plin, d. d. Želeli smo ugotoviti, kakšno je trenutno stanje organizacijske klime v izbranem podjetju in v kolikšni meri so njihovi zaposleni zadovoljni. Rezultate smo analizirali z uporabo statističnega programa SPSS in ugotovili, da je trenutno stanje klime v podjetju večinoma ustrezno, prav tako so zaposleni v veliki meri zadovoljni z vsemi dejavniki zadovoljstva. Glede na odgovore anketirancev obstajajo možnosti za izboljšanje na področju nagrajevanja zaposlenih in razvoja njihove kariere. Pokazalo se je, da so najmanj zadovoljni z višino svoje plače. Predlagamo, da podjetje poskusi izboljšati stanje pri teh dejavnikih organizacijske klime in pri dejavnikih, s katerimi so zaposleni najmanj zadovoljni. Ugotovili smo tudi, da obstajajo pozitivne linearne povezave med dejavniki organizacijske klime in zadovoljstva ter da rezultati niso bili odvisni od demografskih podatkov zaposlenih. Stanje organizacijske klime in zadovoljstva med zaposlenimi se lahko hitro spremeni ob vsaki uvedeni spremembi, zato priporočamo merjenje enkrat na leto ali celo pogosteje, hkrati pa tudi po vsaki uvedeni spremembi. Našemu izbranemu podjetju priporočamo uvedbo sprememb pri dejavnikih, s katerimi zaposleni niso popolnoma zadovoljni, nato pa ponovno merjenje stanja klime in zadovoljstva. Le na tak način se bo izkazalo, ali so bile spremembe učinkovite ali ne. Ker so ravno zaposleni tisti, ki naredijo podjetje drugačno od ostalih podjetij, sta ustrezna organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih nujna za uspešno poslovanje podjetja, če želi ta imeti produktivne, učinkovite in inovativne zaposlene, ki sledijo ciljem podjetja in ustvarjajo prednost pred konkurenčnimi podjetji.
Ključne besede: Organizacijska klima, organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, motivacija.
Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 347; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

6.
Predlogi za izboljšanje organzacijske klime v Občini Ribnica
Pia Tomšič, 2020, diplomsko delo

Opis: Organizacijska klima obstaja v vsaki organizaciji in je njen pomemben element. Vključuje vse občutke, ki določajo vedenje zaposlenih, in s tem posledično vpliva na njihovo zadovoljstvo v organizaciji. Zaposlen, ki je zadovoljen na delovnem mestu, bo svoje delo opravljal bolj kakovostno, podajal predloge, iskal rešitve, bo bolj inovativen in produktiven ter bo veliko prispeval k doseganju zastavljenih ciljev organizacije. Predmet proučevanja je bila organizacijska klima v Občini Ribnica. Zastavili smo si raziskovalna vprašanja, na katera smo odgovorili z analizo podatkov, zbranih z anketo na podlagi vzorca v Občini Ribnica. Anketni vprašalnik je bil zasnovan s pomočjo projekta SiOK in temelji na vprašanjih o dimenzijah organizacijske klime. Na podlagi naše analize ugotavljamo oceno organizacijske klime po dimenzijah. Dimenzija odnos do kakovosti je bila najbolje ocenjena dimenzija, najslabše ocenjena dimenzija pa je bila dimenzija notranjih odnosov. Z namenom izboljšanja organizacijske klime v Občini Ribnica smo podali predloge za izboljšanje posameznih dimenzij.
Ključne besede: organizacijska klima, organizacija, dimenzija organizacijske klime
Objavljeno: 08.11.2020; Ogledov: 220; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (830,05 KB)

7.
Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju slovenski državni gozdovi (sidg)
Klavdija Bajo, 2020, diplomsko delo

Opis: Zelo veliko podjetij se zaveda, kako pomembno je za podjetje, da so delavci v podjetju zadovoljni, da so motivirani in da se pri svojem delu dobro počutijo. Ravno zadovoljen delavec s svojim delom pripomore k uspešnosti podjetja in je velik del sestavljanke, ki podjetje vodi po poti do doseganja ciljev. Ravno zato se podjetja trudijo delavcem omogočiti kar se da ugodno klimo in ugodne pogoje pri delu. V zaključni nalogi bom predstavila področje organizacijske klime in zadovoljstva, ki ga bom predstavila najprej teoretično in v nadaljevanju tudi raziskovalno na primeru podjetja Slovenski državni gozdovi d. o. o. Na koncu svoje naloge bom predstavila rezultate ankete, svoje ugotovitve in predloge za izboljšavo.
Ključne besede: Organizacijska klima, organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, podjetje Slovenski državni gozdovi, d. o. o.
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 187; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

8.
Povezanost razredne klime in socialne sprejetosti učencev
Nuša Jurinec, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preveriti povezanost razredne klime s socialno sprejetostjo učencev. Sodelovalo je 124 učencev (51,6 % deklic in 48,4 % dečkov) iz devetih razredov drugega triletja in njihovi razredniki. Pri učencih sem uporabila vprašalnik razredne klime Moj razred in sociometrično preizkušnjo z dodanim vprašanjem o številu pričakovanih izbir. Učitelji so prav tako izpolnili vprašalnik o razredni klimi in podali oceno socialne sprejetosti za vsakega izmed učencev. Rezultati so pokazali statistično pomembno povezanost med stopnjo zaznanih medosebnih odnosov, kot kategorijo razredne klime, in socialno preferenčnostjo oziroma všečnostjo učencev med vrstniki, in sicer učenci z višjo socialno preferenčnostjo zaznavajo medosebne odnose v razredu višje kot učenci z nižjo socialno preferenčnostjo. V deležu zastopanosti posameznega sociometričnega položaja glede na zaznano ugodno oziroma manj ugodno razredno klimo (medosebni odnosi in osebnostni razvoj) ni bilo statistično pomembnih razlik, izkazalo pa se je, da je v razredih, v katerih učenci zaznavajo ugodnejšo razredno klimo, več pozitivnih vzajemnih izbir in manj negativnih vzajemnih izbir in manj osamljenih učencev (učencev brez vzajemnih izbir). Rezultati so prav tako pokazali, da učenci, ki zaznavajo v razredu ugodnejšo klimo, ne ocenjujejo lastne socialne sprejetosti točneje v primerjavi z učenci, ki v razredu zaznavajo manj ugodno klimo.
Ključne besede: razredna klima, socialna sprejetost učencev, medosebni odnosi, osebnostni razvoj
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 396; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

9.
Odnos med zaporskimi delavci in obsojenci
Jošt Meško, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opravljen pregled literature o odnosih med zaporskimi delavci in obsojenci. Osrednji del diplomskega dela predstavlja študije o družbenem vzdušju v slovenskih zaporih in legitimnosti ter samozaznavi legitimnosti v zaporih s poudarkom na odnosih med zaporskimi delavci in obsojenci. Pregled študij je pokazal, da so ustrezni (nerigidni) odnosi med zaporskim osebjem in obsojenci pomembni za življenje in delo v zaporih. Pregled študij o družbenem vzdušju je pokazal, da so se odnosi med obsojenci in zaporskimi delavci spreminjali. Za vse zapore, ki so bili vključeni v študije o družbenem vzdušju v letih 2000, 2010 in 2017, smo ugotovili, da ocena kvalitete odnosov pri obsojencih upada, medtem ko je bila ocena kvalitete odnosov pri zaporskih delavcih spremenljiva, vendar so bile razlike zelo majhne.
Ključne besede: diplomske naloge, zapori, zaporski delavci, obsojenci, odnosi, socialna klima
Objavljeno: 28.08.2020; Ogledov: 361; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (570,26 KB)

10.
Vloga šolskega svetovalnega delavca na področju razredne klime
Petra Krajnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge opisujemo splošna teoretična izhodišča o razredni klimi. Opisujemo načine merjenja razredne klime, njen vpliv na učno uspešnost in samopodobo učencev ter strategije za vzpostavljanje pozitivne razredne klime. Še posebej se v teoretičnem delu osredotočamo na vlogo, ki jo ima na področju razredne klime šolski svetovalni delavec. Opisujemo njegovo delo na področju razredne klime z različnimi akterji: učenci, učitelji, starši, vodstvom šole in zunanjimi institucijami. V zaključku predstavljamo ovire in težave, s katerimi se šolski svetovalni delavci spopadajo pri svojem delu. V empiričnem delu, v katerem je sodelovalo 175 šolskih svetovalnih delavcev iz celotne Slovenije, predstavljamo rezultate naše raziskave. Ugotavljamo, da šolski svetovalni delavci posvečajo pozornost področju razredne klime, vendar največkrat takrat, kadar težave že nastopijo (npr. konflikti, nasilje) ter jih za pomoč prosijo učitelji. Svetovalni delavci pripomočke za merjenje razredne klime in strategije za vzpostavljanje pozitivne razredne klime poznajo in jih tudi uporabljajo. Preventivno v glavnem ne delujejo, kar je posledica pomanjkanja časa in preobremenjenosti z administrativnim delom.
Ključne besede: razredna klima, šolski svetovalni delavec, učenci, učitelji, starši
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 331; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici