| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 268
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv organizacijske kulture in organizacijske klime na zadovoljstvo zaposlenih pri delu
Davor Čaušević, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali organizacijsko klimo, organizacijsko kulturo in zadovoljstvo zaposlenih pri delu. V prvem, teoretičnem delu naloge, smo se ukvarjali z opredeljevanjem konceptov organizacijske kulture, organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih pri delu. Vsak koncept smo predstavili posebej, analizirali in citirali definicije različnih avtorjev ter njihovo opredelitev dejavnikov, ki vplivajo na vsak od posameznih konceptov. Na koncu smo analizirali teoretične vidike povezav omenjenih treh konceptov, z različnih zornih kotov avtorjev. V drugem delu naloge, praktičnem delu, smo želeli raziskati povezavo konceptov organizacijske kulture, organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih pri delu na konkretnem primeru, v podjetju X. Trenutno stanje v podjetju X je bilo raziskano s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili vsi zaposleni v podjetju. Na koncu, analizirajoč tako teoretična izhodišča kot tudi rezultate, pridobljene v praktičnem delu naloge, smo ugotovili močan vpliv organizacijske kulture in organizacijske klime na zadovoljstvo zaposlenih pri delu. Na podlagi tega zaključujemo, da se temeljito ukvarjanje z izboljševanjem organizacijske kulture in organizacijske klime lahko močno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih pri delu ter posledično na njihove individualne uspehe in uspehe celotne organizacije
Ključne besede: organizacijska kultura, organizacijska klima, zadovoljstvo zaposlenih pri delu
Objavljeno v DKUM: 15.01.2024; Ogledov: 77; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (795,17 KB)

2.
Vodenje in organizacijska klima
Iza Matelič, 2023, diplomsko delo

Opis: Zaradi vedno večjih sprememb na trgu dela podjetja postajajo med seboj vse bolj konkurenčna. Zaposleni so eden izmed ključnih virov uspeha, zato je pomembno, da podjetja za svoje delavce ustvarjajo dobro delovno okolje – ugodno organizacijsko klimo. Z vzpostavljanjem le-te ne bo podjetje doseglo le zadovoljstva svojih zaposlenih, temveč bo zanimivo tudi za potencialno novo zaposlene. Organizacijska klima je eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na produktivnost, učinkovitost in sposobnost organizacije, da doseže svoje cilje. Podjetje bo doseglo ugodno klimo z ustreznim vodenjem, ki je proces usmerjanja ljudi k uresničevanju željenih ciljev. Vodje morajo poskrbeti za dobro počutje svojih delavcev, njihov razvoj in zdravje, saj bodo le tako lahko dobro delali, pri tem pa bo uspešno tudi podjetje. Zato bomo v diplomskem delu podrobneje obravnavali dva pomembna pojma. Začeli bomo z vodenjem in nato nadaljevali z organizacijsko klimo. Spoznali bomo proces vodenja in glavne managementske funkcije, prednosti dobre klime, njene značilne dimenzije, in opredelili še nekaj sorodnih pojmov, kot so organizacijska kultura in zadovoljstvo na delovnem mestu. V diplomskem delu smo ugotovili, da je povezava med organizacijsko klimo in vodenjem zelo tesna. Dobro in uspešno vodenje managerjev in vodij bo pripeljalo do tega, da bo v podjetju vladalo pozitivno delovno vzdušje, v katerem bodo delavci motivirani, s tem pa bodo dosegali dobre in nadpovprečne rezultate. Ugotovili smo, da se klima ustvari na podlagi zaznav zaposlenih o organizaciji in njenem notranjem okolju, kar pa odločilno vpliva na njihovo motivacijo. Prav tako smo ugotovili, da organizacijsko klimo oblikujejo različni dejavniki, kot so vodenje, zadovoljstvo delavcev pri delu, fizično okolje, notranji odnosi in komuniciranje, pripadnost organizaciji itd. Organizacijsko klimo smo bolje spoznali na primeru izbranega podjetja, pri čemer smo ugotovili, da ima podjetje ugodno klimo. To je podlaga za to, da bo podjetje lahko še naprej dosegalo dobre rezultate. Diplomsko delo prikazuje, kako je pomembno, da podjetja skrbijo za pozitivno organizacijsko klimo na delovnem mestu in zakaj je pomembno, da jo merijo. Predstavlja pomen zadovoljstva zaposlenih v organizaciji, saj le zadovoljni zaposleni prispevajo k odličnim delovnim rezultatom, zaradi česar je podjetje uspešno in ugledno.
Ključne besede: vodenje, organizacijska klima, zadovoljstvo zaposlenih, merjenje organizacijske klime, dimenzije organizacijske klime.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2023; Ogledov: 272; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

3.
Uporaba učnega pristopa ustvarjalnega giba pri vzpostavljanju pozitivne razredne klime in dobrih medvrstniških odnosov v oddelku s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom : magistrsko delo
Tjaša Fišer Emerih, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo odgovarjali na vprašanje, ali in kako lahko učni pristop ustvarjalnega giba uporabimo pri vzpostavljanju pozitivne razredne klime in dobrih medvrstniških odnosov v oddelku s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom. V dveh kombiniranih oddelkih učencev, opredeljenih z lažjo motnjo v duševnem razvoju, smo v okviru predmeta Socialno učenje izvedli gibalno-plesne dejavnosti in preverjali njihov učinek na vzpostavitev pozitivne razredne klime ter dobrih medvrstniških odnosov. Otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju se namreč zaradi svojih primanjkljajev na spoznavnem in socialnem področju soočajo z izzivi pri navezovanju stikov in sklepanju ter ohranjanju prijateljev. Slabše socialne veščine in spretnosti, težave v čustvenem izražanju ter razumevanju, težave v empatiji in težave v reševanju konfliktnih situacij vplivajo na vzpostavljanje ustrezne, pozitivne razredne klime ter na dobro počutje vseh učencev v razredu. Ustvarjalni gib v magistrskem delu predstavimo kot učni pristop, s katerim lahko krepimo socialno-emocionalni razvoj učencev z lažjo motnjo v duševnem razvoju ter s pomočjo sproščenih in zabavnih gibalnih aktivnosti vzpostavimo pogoje pozitivno razredno klimo in dobro počutje vseh v oddelku.
Ključne besede: lažja motnja v duševnem razvoju, ustvarjalni gib, razredna klima, medvrstniški odnosi, socialno-emocionalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 267; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (4,15 MB)

4.
Stališča učiteljev o vzpostavljanju in ohranjanju inkluzivne razredne klime : magistrsko delo
Nives Krajnc, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je v prvem delu teoretično usmerjena v predstavitev šolskega prostora kot socialnega in inkluzivnega okolja. Razredna klima je pomembna pri ustvarjanju pozitivnih odnosov do šole, učiteljev, sošolcev. Pri vzpostavljanju in ohranjanju klime v razredu ima učitelj s svojo usposobljenostjo, da vzpostavi dobre odnose, ključno vlogo tako med vrstniki kot med učiteljem in učenci. Učitelj nosi soodgovornost za osebni in socialni razvoj otrok. Le kadar se učenci v razredu dobro počutijo ter prevladujejo spodbudni odnosi in klima, bodo lahko razvili vse svoje potenciale. Namen naloge je, da se predstavijo vsi tisti vidiki klime, ki bodo strokovnim delavcem utrdili znanja o pomenu spodbudnih medsebojnih odnosov ter pozitivne razredne klime, ali morda odprli nekatera nova izhodišča za učenje. V drugem, empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene med učitelji v osnovnih šolah v Sloveniji. Namen raziskave je ugotoviti vlogo učitelja pri vzpostavljanju in ohranjanju klime v inkluzivnih razredih. Z raziskavo smo iskali dejavnike, strategije in metode, ki vplivajo na oblikovanje in ohranjanje klime. Skušali smo odgovoriti na vprašanja, kako učitelji ocenjujejo svojo usposobljenost za delo, kako k delu pristopajo, kako ocenjujejo trenutno klimo, in ugotoviti, s katerimi izzivi se soočajo, ter raziskati, ali razredna klima vpliva na učni uspeh učencev.
Ključne besede: klima v razredu, pozitivna razredna klima, inkluzija, inkluzivna razredna klima, učna klima
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 374; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

5.
Medkulturni glasbeni pouk kot sredstvo za izboljšanje razredne klime v večkulturnem razredu – študija primera : magistrsko delo
Nuša Roškar, 2023, magistrsko delo

Opis: V slovenske šole se vsako leto vpisujejo učenci priseljenci. Kljub precejšnji formalni podlagi, ki opredeljuje njihovo šolanje, večkulturni razredi še vedno predstavljajo velik izziv vsem vključenim v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Zaradi velikih kulturnih in jezikovnih razlik, predsodkov in pomanjkanja podpore učenci priseljenci težje sledijo pouku in posledično dosegajo slabše učne rezultate. Socialni odnosi v večkulturnem razredu so običajno slabši, kar vpliva tudi na slabšo razredno klimo. Obstoječe raziskave so pokazale, da medkulturni glasbeni pouk poveča odprtost, strpnost, izboljša razumevanje in sprejemanje ljudi drugih kultur, poveča empatijo ter posledično izboljša odnose v razredu. V tem magistrskem delu smo se odločili raziskati, ali lahko učitelj v večkulturnem razredu z uporabo medkulturne glasbene umetnosti vpliva na bolj pozitivno razredno klimo. V ta namen smo v petem razredu ene od rednih šol v Spodnjem Podravju, ki sta jo obiskovala dva učenca priseljenca, izvedli sedem medkulturnih glasbenih ur in s pomočjo vprašalnika Moj razred (Zabukovec, 1998), Lestvice CASSS (Malecki idr., 2000) in nestandardiziranega polstrukturiranega intervjuja z učiteljico razredničarko ugotovili, da medkulturni glasbeni pouk lahko vpliva na izboljšanje obstoječe razredne klime v večkulturnem razredu. Rezultat tega magistrskega dela so tudi skrbno načrtovane učne priprave za medkulturni glasbeni pouk.
Ključne besede: medkulturni glasbeni pouk, večkulturni razred, učenci priseljenci, razredna klima
Objavljeno v DKUM: 09.06.2023; Ogledov: 521; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (4,56 MB)

6.
Fluktuacija in zdravstveni absentizem med zaposlenimi v zdravstveni negi v socialnovarstvenih organizacijah
Petra Valjavec, 2023, magistrsko delo

Opis: Ključni problem domov za starejše v Sloveniji in drugih državah sveta je premalo zaposlenega kadra zdravstvene nege. Fluktuacija in zdravstveni absentizem povzročata slabšo kakovost oskrbe uporabnikov storitev in stroške organizacije. Poklic medicinske sestre spada med poklice z visoko stopnjo ogroženosti za nastanek sindroma izgorelosti, posledica je fluktuacija in zdravstveni absentizem. Namen zaključnega dela je bil prikazati, kako pogosto se po mnenju zaposlenih lahko pojavljajo dejavniki, ki bi bili lahko razlog za fluktuacijo in zdravstveni absentizem med zaposlenimi v zdravstveni negi v socialnovarstvenih organizacijah na Gorenjskem. Proučili smo strokovno in znanstveno literaturo s področja obravnavane tematike in v teoretičnem delu uporabljali deskriptivno metodo, metodo kompilacije in analize. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativen pristop raziskovanja z metodo anketiranja. V raziskavo smo vključili zaposlene v zdravstveni negi z različno stopnjo izobrazbe v socialnovarstvenih organizacijah v gorenjski regiji. Uporabili smo kvotni vzorec. Podatke smo analizirali s pomočjo programa IBM SPSS, verzije 22.0. Ugotovili smo, da se anketiranci strinjajo, da prevzemajo dodatne odgovornosti, da v njihovi organizaciji poteka promocija zdravja na delovnem mestu, da so fizično obremenjeni, da imajo oblikovan sistem metod in tehnik varnega dvigovanja in premikanja uporabnikov in so premalo plačani. Domovi za starejše so kadrovsko podhranjeni, povečuje se trend zdravstvenega absentizma. Po mnenju zaposlenih so prisotni dejavniki, ki bi lahko zavirali fluktuacijo in zdravstveni absentizem, razpršenost odgovorov je visoka. Zaključimo, da je prisoten raziskovan problem, vendar zaposleni nimajo interesa sodelovati pri reševanju problema, s katerim se srečuje negovalni kader v Sloveniji in drugih državah sveta. Predlagamo nadaljnje raziskovanje, in sicer na naključnem reprezentativnem vzorcu z mešanimi metodami raziskovanja z namenom povečati veljavnost raziskave. Smiselno bi bilo spremljati stopnjo fluktuacije in kazalnike zdravstvenega absentizma v socialnovarstvenih organizacijah.
Ključne besede: zadrževanje zaposlenih, zdravje zaposlenih, sindrom izgorelosti, izmensko delo, delovno okolje, organizacijska klima
Objavljeno v DKUM: 14.03.2023; Ogledov: 626; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

7.
NEPOSREDNE TUJE NALOŽBE V SLOVENIJI IN EU
Živana Sever, 2009, diplomsko delo

Opis: Glavna skrb vseh mednarodnih vlagateljev je varstvo neposrednih tujih naložb (NTN). Prepričani morajo biti v to, da jim bo njihova naložba povrnila ves pričakovan dohodek. Da pa lahko razumemo varstvo NTN, je najprej potrebno razumeti kaj NTN sploh so. NTN so vse naložbe iz tujine z namenom kontrolirati ciljno družbo, pri čemer vlagateljev kontrolni delež presega 10% pravic v ciljni družbi. Ta 10% prag je določen zato, da lahko od neposrednih tujih vlagateljev ločimo portfelij vlagatelje, katerih namen ni kontrolirati družbe ali na kakršenkoli drug način aktivno sodelovati v družbi kot delničarji ali družbeniki. Varovanje NTN sestavljata dva bistvena dela: razlastitev ('taking') in uprava ('red tape'). Razlastitev je najnevarnejša oblika vsiljevanja države-gostiteljice v pravico tujega vlagatelja. Torej, če želi biti država prepoznavna kot privlačna država za NTN, mora slediti standardu, po katerem je razlastitev mogoča le zaradi zelo omejenih razlogov v javnem interesu, proti plačilu in samo proti nadomestilu. Ta kriterij zpolnjujeta obe, Slovenija in Nemčija. Država mora zaščititi neposredne tuje vlagatelje pred posredno razlastitvijo. To pomeni, da mora država-gostiteljica predpisati ustrezne ukrepe, ki bodo učinkovito preprečili sitnosti in izgon vlagateljev iz države samo zaradi neprimernega birokratskega in neprijateljskega pristopa celotne uprave. Takšna neprijateljska pravila so lahko v obliki zaviralnih upravnih ukrepov ali pa v obliki nezadostnega ali delnega sodnega varstva. Dejstvo, da je Slovenija, v preteklosti tudi Nemčija, dosegla visoko stopnjo varstva NTN na vseh področjih. Zadostna zaščita NTN obstaja, ne samo na področju lastnine, ampak tudi na področju intelektualne lastnine, pri davkih, skupnem nadzoru in reševanju sporov.
Ključne besede: neposredna tuja naložba, Slovenija, Nemčija, tuji vlagatelj, investicijska klima, prevzem, razlastitev, nacionalizacija, korporacija in repatriacija.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 340; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

8.
Vloga predmetnega učitelja v sodobni šoli
2023

Opis: V zadnjem desetletju smo priča velikim tehnološkim, družbenim in socialnim spremembam. Razlike med posamezniki v družbi so vse večje in kapitalizem počasi, a vztrajno spreminja človeške vrednote. Otroci so najbolj ranljivi deležniki te družbe, zato jim je potrebno zagotoviti kvalitetno vzgojo in izobraževanje. Vloga predmetnega učitelja v sodobni šoli je zato zelo odgovorna. Zahteva redno refleksijo lastne prakse in načrtovanje izboljšav. Ob tem pa zahteva še vseživljenjsko izobraževanje in vključevanje novosti v pedagoški proces. Prispevki v monografiji obravnavajo različne vidike izobraževanja na predmetni stopnji: varnostni vidik poučevanja kemije, ustvarjalnost in njeno povezavo s tehniškim izobraževanjem in skrb za pozitivno učno klimo pri pouku biologije. Aktualne teme so namenjene predmetnim učiteljem naravoslovnih predmetov, matematike in tehnike ter študentom, ki se za ta poklic izobražujejo.
Ključne besede: predmetni učitelj, varnost pri pouku kemije, ustvarjalnost, pozitivna učna klima in avtentično poučevanje matematike
Objavljeno v DKUM: 09.02.2023; Ogledov: 485; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (5,82 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Vpliv covid-19 na organizacijsko klimo v osnovni šoli
Teja Pustotnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Covid-19 je prinesel veliko sprememb v organizacijsko klimo v osnovnih šolah. Namen magistrskega dela je preko teoretičnih izhodišč in empirične raziskave ugotoviti, kakšen je vpliv covid-19 na organizacijsko klimo v izbrani osnovni šoli. V teoretičnem delu smo predstavili organizacijsko klimo, njene vrste in dimenzije. Definirali smo proučevanje in spreminjanje klime v organizaciji ter zadovoljstvo zaposlenih, podali smo tudi osnovne informacije o covid-19 in delu od doma. V empiričnem delu smo anketirali zaposlene v izbrani osnovni šoli preko spletne ankete. Podatke smo grafično predstavili in jih analizirali s programom za statistično analizo SPSS. Na osnovi postavljenih ciljev smo ugotovili, da zaposleni na delovnem mestu med epidemijo covid-19 niso bili zadovoljni. Zaznali smo, da je delo od doma prineslo številne težave s komunikacijo v izbrani osnovni šoli. Rezultati so pokazali, da je bilo treba poučevanje oziroma predajanje znanja in učni načrt zaradi epidemije prilagoditi. Ugotovili smo tudi, da je covid-19 prinesel spremembe v organizacijski klimi izbrane osnovne šole, ki se je malenkostno poslabšala. Naš predlog je, da bi v izbrani osnovni šoli izvedli več izobraževanj, nagrad in pohval, da bi se zaposleni na delovnem mestu bolje počutili. Prav tako bi s teambuildingom, z delavnicami in s skrbjo za prijetno ozračje poskrbeli, da se organizacijska klima spet izboljša.
Ključne besede: organizacijska klima, osnovna šola, covid-19
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 756; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

10.
Odpornost nekaterih križancev češenj 'Regina' x 'Lapins' na napad češnjeve muhe v klimatskih razmerah leta 2018 : magistrsko delo
Doroteja Podkrajšek, 2022, magistrsko delo

Opis: V letu 2018 smo v kolekcijskem nasadu UKC Pohorski dvor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, postavljenem v sodelovanju z inštitutom INRA v francoskem mestu Bordeaux, spremljali odpornost križancev češnje 'Regina' x 'Lapins' na napad češnjeve muhe (Rhagoletis cerasi L.) in pojav gnilobe (M. laxa in M. fructigena). Spremljali smo 65 različnih križancev, cepljenih na podlago Maxma14, pri katerih smo ovrednotili povezavo med morfološkimi parametri plodov in njihovo kemično sestavo v povezavi s stopnjo napada češnjeve muhe in pojavom gnilobe. V nasadu standardni tehnološki ukrepi pridelave (rez, zaščite s fitofarmacevtskimi sredstvi) niso bili izvajani. Glavni opazovani parametri so bili termin zorenja, barva kožice plodov, čvrstost plodov, dolžina peclja in standardni kakovostni parametri plodov (vsebnost suhe snovi, vsebnost skupnih titracijskih kislin). Ugotovili smo, da med spremljanimi križanci pojav češnjeve muhe najintenzivneje stimulira nižja vsebnost skupnih titracijskih kislin (7,09 g/L; križanci št. 16, 86, 95, 104 in 113), krajši pecelj (3,91 cm; križanci št. 16, 86, 95, 104 in 113), višja masa 100 plodov (717,38 g; križanci št. 27, 50, 60, 84, 90 in 91) in večja dolžina 10-ih plodov (25,13 cm; križanci št. 16, 86, 95, 104 in 113). Največji napad češnjeve muhe smo potrdili pri pozneje zorečih križancih (20,32 %; križanci št. 8, 30, 49, 50, 53, 60, 66, 76, 84, 90, 91, 94, 95, 100, 104, 113 in 117), ki so imeli hkrati daljši pecelj, večjo povprečno maso in višjo vsebnost sladkorjev. Jakost napada češnjeve muhe je bila večja pri rdeče obarvanih plodovih, kjer je bila ocena gnilobe nizka. Nasprotno je bila intenzivnost pojava gnilobe višja pri plodovih z višjo vsebnostjo kislin.
Ključne besede: češnja, križanci, klima, češnjeva muha
Objavljeno v DKUM: 15.04.2022; Ogledov: 498; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici