1. Uporaba 3D tiskanih pripomočkov za spodbujanje pozitivne klime v razredu : magistrsko deloValentina Klokočovnik, 2024, magistrsko delo Opis: 3D tiskanje je tehnika aditivne proizvodnje, ki omogoča izdelavo širokega spektra struktur in kompleksnih tridimenzionalnih modelov iz digitalne datoteke, tako da nalaga zaporedne sloje materialov enega na drugega. V Sloveniji na področju izobraževanja 3D tiskalnike uporabljajo predvsem srednje poklicne šole, kjer z njimi izdelujejo praktične predmete in modele za razlago učne snovi. 3D tiskalnike pa lahko uporabimo tudi za tiskanje pripomočkov, ki olajšajo vodenje razreda. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, ali lahko s 3D natisnjenimi pripomočki izboljšamo pozitivno razredno klimo, motivacijo in osredotočenost učencev. S pomočjo 3D tiskalnika smo natisnili majhne zelene polžke z gibljivim telesom in jih preizkusili z učenci 4. razreda. Učenci so pokazali navdušenje nad 3D tiskalnikom in procesom tiskanja, kar je povečalo njihovo vključenost v učno uro. Ugotovili smo, da polžki znatno izboljšujejo osredotočenost učencev in zmanjšujejo moteče vedenje, še posebej pri učencih s posebnimi potrebami. Učenci so pokazali visoko stopnjo motivacije in sodelovanja, saj so polžke dojemali kot nagrado, kar je prispevalo k pozitivnemu učnemu okolju. Odgovorna uporaba polžkov je prav tako spodbudila doslednejše upoštevanje razrednih pravil.
Ključne besede: 3D tiskalnik, 3D natisnjeni pripomočki, osredotočanje, motivacija, pozitivna razredna klima
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (3,10 MB) |
2. Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoliKatja Košir, Tanja Špes, Marina Horvat, Ana Kozina, Eva Kranjec, Sonja Pečjak, Igor Peras, Tina Pirc, Tina Pivec, Janja Usenik, Saša Zorjan, 2024, strokovna monografija Opis: Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoli poglobljeno predstavlja pojav medvrstniškega nasilja in njegove dejavnike. V priročniku so prav tako predstavljene ključne ugotovitve kvantitativne in kvalitativne raziskave, ki jo je raziskovalna skupina izvedla v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. V priročniku so predstavljene z dokazi podprte smernice za preprečevanje in odzivanje na medvrstniško nasilje, namenjene učiteljem, svetovalnim delavcem in ostalim strokovnim delavcem ter učencem na osnovnih šolah. Predstavljeni so tudi primeri dobrih praks.
Ključne besede: priročnik, smernice, vključujoča šolska klima, medvrstniško nasilje, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 14.08.2024; Ogledov: 95; Prenosov: 72
Celotno besedilo (7,99 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Mestna klima Dravograda, Slovenj Gradca in Raven na Koroškem : magistrsko deloIvo Polenik Dvornik, 2024, magistrsko delo Opis: Spreminjanje naravne pokrajine zaradi procesa urbanizacije je vse pogostejši pojav v sodobnem času. Ljudje namreč v mestih proizvedemo veliko umetne energije. Z asfaltnimi in betonskimi površinami spreminjamo tako energijsko kot vodno bilanco ter z vse pogostejšo visoko gradnjo vplivamo tudi na lokalno zračno cirkulacijo. Tako človek z lastnim vnosom toplote, z gostejšo pozidanostjo in odsotnostjo vegetacije spreminja temperaturo zraka, relativno vlago, smer ter hitrost vetra in višino padavin. Vse te spremembe se v okolju manifestirajo v obliki specifične t. i. »mestne klime«, za katero so značilne višje temperature od tistih v okolici mesta. Toplotni otok Dravograda, mesta Slovenj Gradec in Raven na Koroškem je najizrazitejši v središčih naselij, od koder se glede na različne vremenske tipe širi v različne smeri. Na obliko toplotnega otoka v vseh treh naseljih poleg gostote pozidanosti, gostote prebivalstva in antropogenega vnosa energije, vpliva še relief, večje vodne površine ter zelene površine. Oblika in intenziteta toplotnega otoka se tekom dneva spreminja. Temperaturni maksimumi in minimumi se čez dan razvijajo v različnih delih naselij.
Ključne besede: Mestna klima, toplotni otok, temperaturne razlike med mestom in okolico, temperaturni profil
Objavljeno v DKUM: 08.07.2024; Ogledov: 135; Prenosov: 21
Celotno besedilo (23,08 MB) |
4. Vpliv govoric na kadre znotraj podjetjaSofija Debeljak, 2024, diplomsko delo Opis: V sodobnih organizacijskih okoljih je širjenje govoric med kadri postalo pogost pojav, ki lahko pomembno vpliva na delovno okolje, medosebne odnose ter poslovno uspešnost podjetja. Govorice, kot neformalen način komunikacije, lahko izvirajo iz različnih virov in se lahko dotikajo različnih vidikov delovanja podjetja, vključno z organizacijsko kulturo, produktivnostjo, motivacijo kadrov ter delovnim zadovoljstvom. Kljub svoji pogosti prisotnosti in vplivu na organizacijsko dinamiko pa je še vedno relativno malo raziskav, ki bi sistematično proučile ta pojav in njegove posledice znotraj podjetja.
Zato je osrednji namen tega raziskovalnega dela temeljito analizirati vpliv govoric na kadre znotraj podjetja ter razumeti, kako različne oblike govoric vplivajo na delovno okolje in medsebojne odnose med kadri. Raziskava se bo osredotočila na identifikacijo različnih vzrokov, ki spodbujajo širjenje govoric, ter njihovih posledic na organizacijsko kulturo, produktivnost, motivacijo kadrov ter delovno zadovoljstvo. S poglobljenim razumevanjem tega fenomena bomo lahko identificirali ključne dejavnike, ki prispevajo k nastanku in širjenju govoric, ter razvili strategije za njihovo obvladovanje in upravljanje z njimi v organizacijskem kontekstu.
Ugotovljeno je, da polovica podjetji niti ne izvaja ukrepe za obvladovanje govoric v delovnem okolju in da se premalo ukvarja s preprečevanjem širjenja govorice, ali pa da odziv vodstva podjetja na upravljanje z govoricami ni učinkovit. Rezultati raziskave kažejo, da obstaja prostor za izboljšanje v vlogi vodstva pri obvladovanju in preprečevanju širjenja govoric znotraj podjetja. Občasna proaktivnost vodstva je korak v pravo smer, vendar je treba poudariti, da bi moralo biti prizadevanje za obvladovanje govoric stalno in sistematično. Pomembno je tudi opaziti, da so nejasni komunikacijski kanali prispevali k širjenju govoric, kar kaže na potrebo po izboljšanju transparentnosti in jasnosti komunikacije v podjetju.
Z analizo in interpretacijo pridobljenih podatkov želimo prispevati k boljšemu razumevanju tega pomembnega aspekta delovnega življenja ter ponuditi smernice in priporočila za izboljšanje komunikacijskih procesov in delovne klime znotraj podjetij. Naša raziskava bo tako pripomogla k dvigu zavedanja o pomenu učinkovitega upravljanja komunikacije in obvladovanja govoric v sodobnih organizacijskih okoljih ter prispevala k razvoju strategij, ki bodo podpirale vzpostavitev pozitivnega delovnega okolja in spodbujale produktivnost ter dolgoročno uspešnost podjetij.
Ključne besede: govorica, kadri, organizacijska klima, delovna motivacija, management
Objavljeno v DKUM: 18.06.2024; Ogledov: 191; Prenosov: 50
Celotno besedilo (3,32 MB) |
5. Sezonski režim površinskega mestnega toplotnega otoka v MariboruIgor Žiberna, Danijel Ivajnšič, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Površinski mestni toplotni otok ni odvisen le od globalnega sončnega obsevanja ampak tudi od fizikalnih lastnosti podlage in človekove dejavnosti v mestu. Zaradi gradnje je delež pozidanih površin v mestu višji in delež zelenih površin manjši. Več umetnih gradbenih materialov (asfalt, beton, opeka) nekoliko povečuje specifično toploto, zaradi česar je modificirana energijska bilanca v mestih. V članku smo na osnovi posnetkov v obeh termičnih kanalih satelita Landsat 8 analizirali sezonske spremembe površinskega mestnega toplotnega otoka v Mariboru. Analizirali smo spreminjanje oblike in intenzivnosti površinskega mestnega toplotnega otoka pozimi, spomladi, poleti in jeseni ter ugotavljali povezavo z rabo tal v Mariboru.
Ključne besede: mestna klima, toplotni otoki, raba tal, Maribor, Landsat
Objavljeno v DKUM: 29.05.2024; Ogledov: 174; Prenosov: 23
Celotno besedilo (11,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. Povezave med vodstvom in dimenzijami varnostne klime v izbrani zdravstveni organizacijiTina Ojsteršek, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Nobena organizacija ni tako dinamična kot zdravstvena organizacija, ki je varnostno kritična organizacija, za katero je značilno, da je to organizacija z velikim potencialom za stres, nesreče in poškodbe. Ustvarjanje varnega delovnega okolja vpliva na pripravljenost zaposlenih, da upoštevajo varne prakse, in lahko izboljša njihovo pozitivno dojemanje varnosti svojega delovnega okolja. Varnostna klima je večdimenzionalni in večnivojski pojav: zaznave o številnih vidikih delovnega okolja se lahko delijo med ekipami, organizacijami in drugimi kolektivi.
Metode: V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Uporabljena je bila metoda anketiranja. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki smo ga razdelili med izvajalce zdravstvene nege v izbrani zdravstveni organizaciji. Vrnjene in izpolnjene vprašalnike smo nato analizirali in obdelali z uporabo računalniških programov Microsoft Excel in IBM SPSS 22.0.
Rezultati: Glede na podatke ugotavljamo, da imajo v obravnavanem zdravstvenem domu pozitivno varnostno klimo. Ugotovili smo močno povezanost vodenja z varnostno klimo. Vodenje je povezano s tremi od štirih dejavnikov varnostne klime, in sicer z delovnimi pogoji, zadovoljstvom pri delu in timsko klimo, ni pa povezano s prepoznavanjem stresa.
Razprava in zaključek: Vodstvo na področju varnosti lahko dejansko pozitivno vpliva na varnostno klimo in glede na rezultate drugih raziskav tudi na varnostno učinkovitost.
Ključne besede: varnost, zdravstvena organizacija, vodenje, varnostna klima
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 188; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,14 MB) |
8. Povezanost organizacijske klime z zavzetostjo zaposlenih v proizvodnem podjetju : magistrsko deloNina Vugrinec, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali organizacijsko klimo in njeno povezavo z zavzetostjo zaposlenih. Raziskavo smo izvedli med zaposlenimi v oddelku logistike in nabave v večjem slovenskem proizvodnem podjetju. Glavno raziskovalno vprašanje je bilo, ali med organizacijsko klimo in zavzetostjo zaposlenih obstaja povezava, in če da, kako močna je. Za merjenje organizacijske klime smo uporabili vprašalnik, ki je bil razvit v okviru projekta Slovenska organizacijska klima (v nadaljevanju: SiOK). Gre za projekt, v katerem je skupek svetovalnih podjetij spremljal in meril organizacijsko klimo v slovenskih organizacijah. Podrobneje nas je zanimalo tudi, ali obstaja povezava med posamezno dimenzijo izmed 12 dimenzij organizacijske klime, kot jih opredeljuje SiOK, in zavzetostjo zaposlenih. Prav tako smo raziskali, kolikšen je delež zavzetih, nezavzetih in aktivno nezavzetih zaposlenih. Za analizo smo uporabili program Statistical Package for the Social Sciences.
Ključne besede: organizacijska klima, zavzetost zaposlenih, povezava, SiOK, Gallup
Objavljeno v DKUM: 20.03.2024; Ogledov: 342; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,48 MB) |
9. Spodbujanje razredne klime s poudarkom na razvoju socialnih in čustvenih kompetenc učencev 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja : magistrsko deloSara Budak, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu predstavljamo znanstvena spoznanja na področju razvoja socialnih in čustvenih kompetenc učencev, ki se kažejo skozi razredno klimo in temeljijo na vseživljenjskem učenju. V šoli je treba razvijati socialne in čustvene veščine tako, da vzpostavimo spodbudno učno okolje, s katerim krepimo pozitivno razredno klimo. Pri tem ima pomembno vlogo razrednik. Z akcijskim raziskovanjem smo proučevali razredno klimo 5. razreda, s ciljem ozaveščati učence o pojmih socialne in čustvene pismenosti. Za posamezno delavnico so učenci podali svoje vtise o všečnosti, počutju in ravni sodelovanja na delavnici. Na koncu smo na podlagi izvedbe in evalvacije strategij oblikovali smernice za spodbujanje razredne klime. Ugotovili smo, da so bile večini učencev delavnice všeč, njihovo počutje pa je bilo odvisno od vzdušja v razredu na dan izvajanja posamezne delavnice, pri čemer je večina aktivno sodelovala na vseh delavnicah. Na koncu izvedbe vseh delavnic se razredna klima sicer ni bistveno izboljšala, smo pa ugotovili, da je treba za krepitev socialnih in čustvenih kompetenc učencev izvesti več delavnic v daljšem časovnem obdobju in da k razredni klimi prispeva razrednik s svojim vedenjem in vodenjem razreda.
Ključne besede: razredna klima, socialne in čustvene kompetence, vodenje razreda, razrednik.
Objavljeno v DKUM: 27.02.2024; Ogledov: 633; Prenosov: 181
Celotno besedilo (3,30 MB) |
10. Vpliv organizacijske kulture in organizacijske klime na zadovoljstvo zaposlenih pri deluDavor Čaušević, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali organizacijsko klimo, organizacijsko kulturo in zadovoljstvo zaposlenih pri delu. V prvem, teoretičnem delu naloge, smo se ukvarjali z opredeljevanjem konceptov organizacijske kulture, organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih pri delu. Vsak koncept smo predstavili posebej, analizirali in citirali definicije različnih avtorjev ter njihovo opredelitev dejavnikov, ki vplivajo na vsak od posameznih konceptov. Na koncu smo analizirali teoretične vidike povezav omenjenih treh konceptov, z različnih zornih kotov avtorjev. V drugem delu naloge, praktičnem delu, smo želeli raziskati povezavo konceptov organizacijske kulture, organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih pri delu na konkretnem primeru, v podjetju X. Trenutno stanje v podjetju X je bilo raziskano s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili vsi zaposleni v podjetju. Na koncu, analizirajoč tako teoretična izhodišča kot tudi rezultate, pridobljene v praktičnem delu naloge, smo ugotovili močan vpliv organizacijske kulture in organizacijske klime na zadovoljstvo zaposlenih pri delu. Na podlagi tega zaključujemo, da se temeljito ukvarjanje z izboljševanjem organizacijske kulture in organizacijske klime lahko močno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih pri delu ter posledično na njihove individualne uspehe in uspehe celotne organizacije
Ključne besede: organizacijska kultura, organizacijska klima, zadovoljstvo zaposlenih pri delu
Objavljeno v DKUM: 15.01.2024; Ogledov: 359; Prenosov: 94
Celotno besedilo (795,17 KB) |
