1. Kletvice in psovke v trboveljskem govoruTea Lopan, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu Kletvice in psovke trboveljskega govora so analizirane kletvice in psovke, ki se uporabljajo v Trbovljah, katerih krajevni govor se uvršča v zagorsko-trboveljsko podnarečje posavskega narečja štajerske narečne skupine.
Z raziskavo smo preverjali kletvice in psovke v trboveljskem govoru in njihovo uporabo. Ugotavljali smo izvor kletvic in psovk (s pomočjo nam dostopne literature), njihovo prehajanje v splošno rabo, morebitno izgubo negativne in pridobitev pozitivne konotacije. Zanimalo nas je tudi, ali se kletvice in psovke morebiti pojavljajo tudi kot sestavina frazemov. Informatorje smo razdelili v dve skupini in preverjali medgeneracijsko uporabo kletvic in psovk. Kletvice in psovke smo uvrstili v več podskupin, pri čemer smo sledili razdelitvi Klemenčičeve (2016, 39–49), ki smo ji dodali še nekaj drugih motivov, in sicer: religiozni motiv, skatološki motiv, motiv spolnih organov, motiv spolnega odnosa, motiv homoseksualnosti, motiv matere in otroka, motiv prostitucije, motiv onaniranja, motiv živali, motiv telesnih značilnosti in hib, motiv ženske, motiv predmetov, motiv naravnih pojavov, motiv nacionalne pripadnosti in drugo.
V teoretičnem delu smo predstavili geografski in zgodovinski oris kraja, s katerim bomo poizkušali prikazati družbene razmere za lažje razumevanje prostora in časa, prav tako pa bomo s tem predstavili tudi današnje Trbovlje.
Kletvice in psovke so v Trbovljah pogost pojav in se vsakodnevno pojavljajo kot enakovreden del trboveljskega govora.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, posavsko narečje, zagorsko-trboveljsko podnarečje, trboveljski govor, kletvice in psovke.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2017; Ogledov: 5179; Prenosov: 1166
 Celotno besedilo (1,32 MB) |
2. MOČ JEZIKA SKOZI STILNO ZAZNAMOVANO IZRAZJE - KLETVICE IN PSOVKE V IZBRANEM SLOVARSKEM GRADIVUPetra Markuš, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo ponuja vpogled v tisti del jezika, ki je dobil oznako nespodoben. Tega predstavljajo kletvice in psovke, ki so ne le del narodne kulturne dediščine, pač pa tudi del vsakdana. Pojavljajo se v medčloveški komunikaciji, glasbi, filmih in literaturi, in to ne le v vlogi mašil. Prav zato jih je treba podrobneje preučiti, saj mora narod poznati svoj jezik v celoti. Naloga jezika je namreč povezovanje naroda in vzbujanje narodne zavesti. Teoretični del diplomskega dela se osredinja na opredelitev terminov kletvica in psovka, ugotavljanje funkcij tovrstnega besedišča in predstavitve slovarjev, v katerih so zajete kletvice in psovke, predstavljene v diplomskem delu. Ti slovarji so naslednji: Slovensko-nemški slovar Maksa Pleteršnika (1894–1895), Slovar slovenskega jezika Jože Glonarja (1936), Slovenski pravopis (1950), Slovenski pravopis (1962), Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994; spletna izdaja 2014) in Slovenski pravopis (2001; spletna izdaja 2014). Namen empiričnega dela diplomskega dela je sistematično prikazati zbrane kletvice in psovke, ki so razporejene v preglednice glede na njihovo sestavo oziroma strukturo. V empiričnem delu je s pomočjo komparativne metode izvedena primerjava kletvic in psovk med slovarji. Pri razčlenjevanju zbranega besedja je uporabljena metoda analize in pri povzemanju metoda sinteze.
Na temo kletvic in psovk je bilo v slovenskem jeziku opravljenih malo raziskav, kar je bila spodbuda za nastanek tega diplomskega dela.
Ključne besede: kletvice, psovke, slovar, besedilni korpus, evfemizem
Objavljeno v DKUM: 03.06.2016; Ogledov: 1887; Prenosov: 231
Celotno besedilo (1,54 MB) |
3. PREVAJANJE KLETVIC IN PSOVK V DELU JAMESA KELMANA HOW LATE IT WAS, HOW LATEMitja Ogrizek, 2016, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je, ugotoviti primernost prevoda kletvic in psovk v romanu Jamesa Kelmana How late it was how late. Prevajalec Andrej E. Skubic je večino kletvic in psovk sicer ohranil, vendar jih ni vedno ustrezno prevedel.
V teoretičnem delu magistrske naloge opredeljujemo tako pojem sleng kot tudi preklinjanje in preverjamo, kako prevajalci prevajajo kletvice in psovke. V praktičnem delu primerjamo originalno delo in prevod, ugotavljamo in analiziramo razlike, ki so nastale v procesu prevajanja.
Rezultati primerjave so pokazali, da je prevajalec tovrstne izraze večinoma ohranil, vendar je kljub temu prišlo do prevajalskih premikov. Kletvic in psovk ni vedno prilagodil ciljni publiki. V večini primerov je prišlo tudi do pomenskih premikov, kar je nedvomno vplivalo na percepcijo prevoda v ciljni kulturi.
Ključne besede: sleng, preklinjanje, kletvice in psovke, James Kelman, How late it was how late, Kako pozno, pozno je bilo, prevajanje kletvic in psovk, sociolekt
Objavljeno v DKUM: 14.04.2016; Ogledov: 1855; Prenosov: 228
Celotno besedilo (1,11 MB) |
4. Analiza podnapisov glede na rabo socialnih zvrsti slovenskega jezika v filmski trilogiji BoterTanja Paragi, 2015, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je predstaviti in analizirati podnapise v filmski trilogiji Boter glede na rabo socialnih zvrsti slovenskega jezika. V teoretičnem delu so predstavljene socialne zvrsti angleškega in slovenskega jezika, pri čemer smo se opirali tako na teorijo Jožeta Toporišiča kot tudi Andreja Skubica, ki je v teorijo jezikovnih zvrsti uvedel pojem in koncept sociolekta. Prav tako smo se osredinili na pojma družbena mreža in družbeni prostor, ki imata pomembno vlogo pri razumevanju filma in podnaslavljanju oziroma prevajanju v drug tuji jezik. Na koncu je predstavljena še teorija Bernarda Nežmaha, ki je v svojem delu pojasnil razliko med kletvicami in psovkami, kot tudi teorija Kitty M. van Leuven-Zwart, ki je razvila primerjalni model za iskanje razlik med izvirnikom in prevodom. Komparativna analiza vseh delov trilogije Boter, ki se v največji meri osredinja na analizo socialnih jezikovnih zvrsti, je pokazala, da do razhajanj med vsemi deli trilogije Boter ne prihaja. Zgodba vsakega dela nadaljuje pripoved predhodnega. Čeprav so se igralci skozi trilogijo menjavali in je po dveh desetletij, ko je posnet še tretji del trilogije, ostala le peščica istih, so vsi, tako stari kot tudi novi igralci, še vedno predstavljali družino Corleone, italijansko družino, ki se je integrirala v ameriško družbo in poskušala ohraniti ravnovesje med tema dvema kulturama.
Ključne besede: filmska trilogija Boter, socialne zvrsti, družbena mreža in družbeni prostor, kletvice in psovke, primerjalni model, italijanska družina
Objavljeno v DKUM: 29.10.2015; Ogledov: 1435; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1,16 MB) |
5. PODNASLAVLJANJE FILMA AMERICAN PIE GLEDE NA JEZIKOVNE ZVRSTIKlara Anžič, 2012, diplomsko delo Opis: Podnaslavljanje je posebna prevajalska dejavnost, ki zahteva tako jezikovno kot tudi tehnično znanje. Diplomsko delo obravnava podnaslavljanje komedije American Pie glede na jezikovne zvrsti, pri tem pa se osredinja predvsem na sleng, kletvice in psovke. V teoretičnem delu so predstavljeni teorija skoposa, kriteriji kakovostnega podnaslavljanja in jezikovne zvrsti slovenskega jezika, empirični del pa zajema analizo prevajanja jezikovnih zvrsti (slenga, kletvic, psovk in vulgarizmov) z vidika teorije skoposa in kriterijev kakovostnega podnaslavljanja.
Ključne besede: podnaslavljanje, sleng, kletvice, psovke, skopos
Objavljeno v DKUM: 19.03.2012; Ogledov: 2633; Prenosov: 412
Celotno besedilo (489,91 KB) |
