Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na vulgarizme, ki jih je družbena sprejemljivost zaznamovala kot jezikovni tabu. Tabuji so v preteklosti predstavljali delovanje posameznika navkljub določenim pravilom in prepovedim v skupnosti. Podobno je v sodobnosti, saj se jezikovni tabu povezuje s kriterijem družbene sprejemljivosti oz. s tem, kaj je v dani družbi in času moralno ter kulturno spodobno. Na podlagi zbranega gradiva prek metode intervjuja smo prikazali (monološko in dialoško) sporazumevalno in jezikovno zgradbo, stilno zaznamovanost in variantnost ter jezikovni pomen vulgarizmov (metaforiziranje, metonimiziranje, komparacijo in pragmatične lastnosti). Izkazalo se je, da vulgarizmi spadajo v besedišče nizkega stila, saj so družbeno negativno zaznamovani v javni sferi sporočanja. Tematska področja vulgarizmov smo proučili in ponazorili s pomočjo spletnih strani Pomenske mreže slovenskih glagolov in Pomenske mreže slovenskih besed. Dokazali smo, da lahko namesto vulgarizmov uporabimo nevtralne vzporedne izraze, mednje na videz spadajo tudi evfemizmi, saj z obliko zakrivajo denotat. Na eni strani z vulgarizmi izražamo čustva, nezadovoljstvo ipd., na drugi strani pa so v rabi kot poimenovanja. Ugotovitve kažejo, da vulgarizmi so in bodo ostali del aktualnega jezika, četudi so označeni kot jezikovni tabu.
Ključne besede: jezikovni tabu, vulgarizmi, kletvice, pomenska mreža, pomenski prenos, evfemizmi
Objavljeno v DKUM: 07.03.2022; Ogledov: 1101; Prenosov: 114
Celotno besedilo (2,05 MB)

Opis: V magistrskem delu Kletvice in psovke trboveljskega govora so analizirane kletvice in psovke, ki se uporabljajo v Trbovljah, katerih krajevni govor se uvršča v zagorsko-trboveljsko podnarečje posavskega narečja štajerske narečne skupine. Z raziskavo smo preverjali kletvice in psovke v trboveljskem govoru in njihovo uporabo. Ugotavljali smo izvor kletvic in psovk (s pomočjo nam dostopne literature), njihovo prehajanje v splošno rabo, morebitno izgubo negativne in pridobitev pozitivne konotacije. Zanimalo nas je tudi, ali se kletvice in psovke morebiti pojavljajo tudi kot sestavina frazemov. Informatorje smo razdelili v dve skupini in preverjali medgeneracijsko uporabo kletvic in psovk. Kletvice in psovke smo uvrstili v več podskupin, pri čemer smo sledili razdelitvi Klemenčičeve (2016, 39–49), ki smo ji dodali še nekaj drugih motivov, in sicer: religiozni motiv, skatološki motiv, motiv spolnih organov, motiv spolnega odnosa, motiv homoseksualnosti, motiv matere in otroka, motiv prostitucije, motiv onaniranja, motiv živali, motiv telesnih značilnosti in hib, motiv ženske, motiv predmetov, motiv naravnih pojavov, motiv nacionalne pripadnosti in drugo. V teoretičnem delu smo predstavili geografski in zgodovinski oris kraja, s katerim bomo poizkušali prikazati družbene razmere za lažje razumevanje prostora in časa, prav tako pa bomo s tem predstavili tudi današnje Trbovlje. Kletvice in psovke so v Trbovljah pogost pojav in se vsakodnevno pojavljajo kot enakovreden del trboveljskega govora.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, posavsko narečje, zagorsko-trboveljsko podnarečje, trboveljski govor, kletvice in psovke.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2017; Ogledov: 5179; Prenosov: 1165
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: Diplomsko delo ponuja vpogled v tisti del jezika, ki je dobil oznako nespodoben. Tega predstavljajo kletvice in psovke, ki so ne le del narodne kulturne dediščine, pač pa tudi del vsakdana. Pojavljajo se v medčloveški komunikaciji, glasbi, filmih in literaturi, in to ne le v vlogi mašil. Prav zato jih je treba podrobneje preučiti, saj mora narod poznati svoj jezik v celoti. Naloga jezika je namreč povezovanje naroda in vzbujanje narodne zavesti. Teoretični del diplomskega dela se osredinja na opredelitev terminov kletvica in psovka, ugotavljanje funkcij tovrstnega besedišča in predstavitve slovarjev, v katerih so zajete kletvice in psovke, predstavljene v diplomskem delu. Ti slovarji so naslednji: Slovensko-nemški slovar Maksa Pleteršnika (1894–1895), Slovar slovenskega jezika Jože Glonarja (1936), Slovenski pravopis (1950), Slovenski pravopis (1962), Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994; spletna izdaja 2014) in Slovenski pravopis (2001; spletna izdaja 2014). Namen empiričnega dela diplomskega dela je sistematično prikazati zbrane kletvice in psovke, ki so razporejene v preglednice glede na njihovo sestavo oziroma strukturo. V empiričnem delu je s pomočjo komparativne metode izvedena primerjava kletvic in psovk med slovarji. Pri razčlenjevanju zbranega besedja je uporabljena metoda analize in pri povzemanju metoda sinteze. Na temo kletvic in psovk je bilo v slovenskem jeziku opravljenih malo raziskav, kar je bila spodbuda za nastanek tega diplomskega dela.
Ključne besede: kletvice, psovke, slovar, besedilni korpus, evfemizem
Objavljeno v DKUM: 03.06.2016; Ogledov: 1887; Prenosov: 231
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: Namen magistrske naloge je predstaviti in analizirati podnapise v filmski trilogiji Boter glede na rabo socialnih zvrsti slovenskega jezika. V teoretičnem delu so predstavljene socialne zvrsti angleškega in slovenskega jezika, pri čemer smo se opirali tako na teorijo Jožeta Toporišiča kot tudi Andreja Skubica, ki je v teorijo jezikovnih zvrsti uvedel pojem in koncept sociolekta. Prav tako smo se osredinili na pojma družbena mreža in družbeni prostor, ki imata pomembno vlogo pri razumevanju filma in podnaslavljanju oziroma prevajanju v drug tuji jezik. Na koncu je predstavljena še teorija Bernarda Nežmaha, ki je v svojem delu pojasnil razliko med kletvicami in psovkami, kot tudi teorija Kitty M. van Leuven-Zwart, ki je razvila primerjalni model za iskanje razlik med izvirnikom in prevodom. Komparativna analiza vseh delov trilogije Boter, ki se v največji meri osredinja na analizo socialnih jezikovnih zvrsti, je pokazala, da do razhajanj med vsemi deli trilogije Boter ne prihaja. Zgodba vsakega dela nadaljuje pripoved predhodnega. Čeprav so se igralci skozi trilogijo menjavali in je po dveh desetletij, ko je posnet še tretji del trilogije, ostala le peščica istih, so vsi, tako stari kot tudi novi igralci, še vedno predstavljali družino Corleone, italijansko družino, ki se je integrirala v ameriško družbo in poskušala ohraniti ravnovesje med tema dvema kulturama.
Ključne besede: filmska trilogija Boter, socialne zvrsti, družbena mreža in družbeni prostor, kletvice in psovke, primerjalni model, italijanska družina
Objavljeno v DKUM: 29.10.2015; Ogledov: 1435; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Književno prevajanje je zelo pomembna in zahtevna podzvrst v prevajalstvu. Književni prevajalec se mora zavedati, opazovati in upoštevati številne različne značilnosti književnega dela, avtorja ali avtorjev, dobe, v kateri je delo nastalo, ciljne skupine, za katero je bilo delo napisano, izvirnega jezika, kakor tudi ciljne skupine, kateri je prevod namenjen, ciljnega jezika in še mnogih drugih. Shakespearjev Kralj Lear je kruta tragedija o človeških nasploh ter družinskih in prijateljski vezeh. Govori o propadu nekoč ponosnega in mogočnega plemenitega kralja zaradi napačne presoje in zaupanja pretvezam, kar se prav posebej izraža z jezikom. Z zapletom in razpletom zgodbe se povezuje besedišče, še posebej kletvice. To diplomsko delo se osredotoča, opazuje in komentira kletvice kralja ter njegove prevode v slovenskih prevodih ter nemškem prevodu na osnovi opisanih prevajalskih strategij in problemov.
Ključne besede: književno prevajanje, kognitivna teorija, kletvice, klasifikacija kletvic, prevajanje kletvic, Kralj Lear
Objavljeno v DKUM: 19.04.2011; Ogledov: 3440; Prenosov: 289
Celotno besedilo (986,98 KB)