| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREVAJANJE KLETVIC V SHAKESPEARJEVI DRAMI KRALJ LEAR
Katarina Hojski, 2011, diplomsko delo

Opis: Književno prevajanje je zelo pomembna in zahtevna podzvrst v prevajalstvu. Književni prevajalec se mora zavedati, opazovati in upoštevati številne različne značilnosti književnega dela, avtorja ali avtorjev, dobe, v kateri je delo nastalo, ciljne skupine, za katero je bilo delo napisano, izvirnega jezika, kakor tudi ciljne skupine, kateri je prevod namenjen, ciljnega jezika in še mnogih drugih. Shakespearjev Kralj Lear je kruta tragedija o človeških nasploh ter družinskih in prijateljski vezeh. Govori o propadu nekoč ponosnega in mogočnega plemenitega kralja zaradi napačne presoje in zaupanja pretvezam, kar se prav posebej izraža z jezikom. Z zapletom in razpletom zgodbe se povezuje besedišče, še posebej kletvice. To diplomsko delo se osredotoča, opazuje in komentira kletvice kralja ter njegove prevode v slovenskih prevodih ter nemškem prevodu na osnovi opisanih prevajalskih strategij in problemov.
Ključne besede: književno prevajanje, kognitivna teorija, kletvice, klasifikacija kletvic, prevajanje kletvic, Kralj Lear
Objavljeno: 19.04.2011; Ogledov: 2576; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (986,98 KB)

2.
PODNASLAVLJANJE FILMA AMERICAN PIE GLEDE NA JEZIKOVNE ZVRSTI
Klara Anžič, 2012, diplomsko delo

Opis: Podnaslavljanje je posebna prevajalska dejavnost, ki zahteva tako jezikovno kot tudi tehnično znanje. Diplomsko delo obravnava podnaslavljanje komedije American Pie glede na jezikovne zvrsti, pri tem pa se osredinja predvsem na sleng, kletvice in psovke. V teoretičnem delu so predstavljeni teorija skoposa, kriteriji kakovostnega podnaslavljanja in jezikovne zvrsti slovenskega jezika, empirični del pa zajema analizo prevajanja jezikovnih zvrsti (slenga, kletvic, psovk in vulgarizmov) z vidika teorije skoposa in kriterijev kakovostnega podnaslavljanja.
Ključne besede: podnaslavljanje, sleng, kletvice, psovke, skopos
Objavljeno: 19.03.2012; Ogledov: 1674; Prenosov: 359
.pdf Celotno besedilo (489,91 KB)

3.
Analiza podnapisov glede na rabo socialnih zvrsti slovenskega jezika v filmski trilogiji Boter
Tanja Paragi, 2015, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je predstaviti in analizirati podnapise v filmski trilogiji Boter glede na rabo socialnih zvrsti slovenskega jezika. V teoretičnem delu so predstavljene socialne zvrsti angleškega in slovenskega jezika, pri čemer smo se opirali tako na teorijo Jožeta Toporišiča kot tudi Andreja Skubica, ki je v teorijo jezikovnih zvrsti uvedel pojem in koncept sociolekta. Prav tako smo se osredinili na pojma družbena mreža in družbeni prostor, ki imata pomembno vlogo pri razumevanju filma in podnaslavljanju oziroma prevajanju v drug tuji jezik. Na koncu je predstavljena še teorija Bernarda Nežmaha, ki je v svojem delu pojasnil razliko med kletvicami in psovkami, kot tudi teorija Kitty M. van Leuven-Zwart, ki je razvila primerjalni model za iskanje razlik med izvirnikom in prevodom. Komparativna analiza vseh delov trilogije Boter, ki se v največji meri osredinja na analizo socialnih jezikovnih zvrsti, je pokazala, da do razhajanj med vsemi deli trilogije Boter ne prihaja. Zgodba vsakega dela nadaljuje pripoved predhodnega. Čeprav so se igralci skozi trilogijo menjavali in je po dveh desetletij, ko je posnet še tretji del trilogije, ostala le peščica istih, so vsi, tako stari kot tudi novi igralci, še vedno predstavljali družino Corleone, italijansko družino, ki se je integrirala v ameriško družbo in poskušala ohraniti ravnovesje med tema dvema kulturama.
Ključne besede: filmska trilogija Boter, socialne zvrsti, družbena mreža in družbeni prostor, kletvice in psovke, primerjalni model, italijanska družina
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 585; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

4.
PREVAJANJE KLETVIC IN PSOVK V DELU JAMESA KELMANA HOW LATE IT WAS, HOW LATE
Mitja Ogrizek, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je, ugotoviti primernost prevoda kletvic in psovk v romanu Jamesa Kelmana How late it was how late. Prevajalec Andrej E. Skubic je večino kletvic in psovk sicer ohranil, vendar jih ni vedno ustrezno prevedel. V teoretičnem delu magistrske naloge opredeljujemo tako pojem sleng kot tudi preklinjanje in preverjamo, kako prevajalci prevajajo kletvice in psovke. V praktičnem delu primerjamo originalno delo in prevod, ugotavljamo in analiziramo razlike, ki so nastale v procesu prevajanja. Rezultati primerjave so pokazali, da je prevajalec tovrstne izraze večinoma ohranil, vendar je kljub temu prišlo do prevajalskih premikov. Kletvic in psovk ni vedno prilagodil ciljni publiki. V večini primerov je prišlo tudi do pomenskih premikov, kar je nedvomno vplivalo na percepcijo prevoda v ciljni kulturi.
Ključne besede: sleng, preklinjanje, kletvice in psovke, James Kelman, How late it was how late, Kako pozno, pozno je bilo, prevajanje kletvic in psovk, sociolekt
Objavljeno: 14.04.2016; Ogledov: 654; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

5.
MOČ JEZIKA SKOZI STILNO ZAZNAMOVANO IZRAZJE - KLETVICE IN PSOVKE V IZBRANEM SLOVARSKEM GRADIVU
Petra Markuš, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo ponuja vpogled v tisti del jezika, ki je dobil oznako nespodoben. Tega predstavljajo kletvice in psovke, ki so ne le del narodne kulturne dediščine, pač pa tudi del vsakdana. Pojavljajo se v medčloveški komunikaciji, glasbi, filmih in literaturi, in to ne le v vlogi mašil. Prav zato jih je treba podrobneje preučiti, saj mora narod poznati svoj jezik v celoti. Naloga jezika je namreč povezovanje naroda in vzbujanje narodne zavesti. Teoretični del diplomskega dela se osredinja na opredelitev terminov kletvica in psovka, ugotavljanje funkcij tovrstnega besedišča in predstavitve slovarjev, v katerih so zajete kletvice in psovke, predstavljene v diplomskem delu. Ti slovarji so naslednji: Slovensko-nemški slovar Maksa Pleteršnika (1894–1895), Slovar slovenskega jezika Jože Glonarja (1936), Slovenski pravopis (1950), Slovenski pravopis (1962), Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994; spletna izdaja 2014) in Slovenski pravopis (2001; spletna izdaja 2014). Namen empiričnega dela diplomskega dela je sistematično prikazati zbrane kletvice in psovke, ki so razporejene v preglednice glede na njihovo sestavo oziroma strukturo. V empiričnem delu je s pomočjo komparativne metode izvedena primerjava kletvic in psovk med slovarji. Pri razčlenjevanju zbranega besedja je uporabljena metoda analize in pri povzemanju metoda sinteze. Na temo kletvic in psovk je bilo v slovenskem jeziku opravljenih malo raziskav, kar je bila spodbuda za nastanek tega diplomskega dela.
Ključne besede: kletvice, psovke, slovar, besedilni korpus, evfemizem
Objavljeno: 03.06.2016; Ogledov: 663; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

6.
Sovražni govor in kletvice v komentarjih o youtube videu o Hillary Clinton
Jasmina Alić, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na količino sovražnega govora in kletvic v 100 komentarjih o YouTube videu o Hillary Clinton z naslovom Hillary Clinton se sooča z novimi kazenskimi ovadbami. Proučila sem pogostost sovražnih komentarjev, žaljive komentarje in pogostost kletvic. Rezultati so pokazali, da večina komentarjev vsebuje sovražni govor in žaljivke, poleg tega pa tudi tabu besede, kot so kletvice.
Ključne besede: YouTube komentarji, vedenje na spletu, sovražni govor, svoboda govora, kletvice
Objavljeno: 13.06.2017; Ogledov: 660; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (800,98 KB)

7.
Kletvice in psovke v trboveljskem govoru
Tea Lopan, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu Kletvice in psovke trboveljskega govora so analizirane kletvice in psovke, ki se uporabljajo v Trbovljah, katerih krajevni govor se uvršča v zagorsko-trboveljsko podnarečje posavskega narečja štajerske narečne skupine. Z raziskavo smo preverjali kletvice in psovke v trboveljskem govoru in njihovo uporabo. Ugotavljali smo izvor kletvic in psovk (s pomočjo nam dostopne literature), njihovo prehajanje v splošno rabo, morebitno izgubo negativne in pridobitev pozitivne konotacije. Zanimalo nas je tudi, ali se kletvice in psovke morebiti pojavljajo tudi kot sestavina frazemov. Informatorje smo razdelili v dve skupini in preverjali medgeneracijsko uporabo kletvic in psovk. Kletvice in psovke smo uvrstili v več podskupin, pri čemer smo sledili razdelitvi Klemenčičeve (2016, 39–49), ki smo ji dodali še nekaj drugih motivov, in sicer: religiozni motiv, skatološki motiv, motiv spolnih organov, motiv spolnega odnosa, motiv homoseksualnosti, motiv matere in otroka, motiv prostitucije, motiv onaniranja, motiv živali, motiv telesnih značilnosti in hib, motiv ženske, motiv predmetov, motiv naravnih pojavov, motiv nacionalne pripadnosti in drugo. V teoretičnem delu smo predstavili geografski in zgodovinski oris kraja, s katerim bomo poizkušali prikazati družbene razmere za lažje razumevanje prostora in časa, prav tako pa bomo s tem predstavili tudi današnje Trbovlje. Kletvice in psovke so v Trbovljah pogost pojav in se vsakodnevno pojavljajo kot enakovreden del trboveljskega govora.
Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, posavsko narečje, zagorsko-trboveljsko podnarečje, trboveljski govor, kletvice in psovke.
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 2497; Prenosov: 763
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

8.
Grafični evfemizmi v računalniško posredovani komunikaciji
Mija Michelizza, Urška Vranjek Ošlak, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek predstavlja analizo grafičnih evfemizmov izbranih kletvic v računalniško posredovani komunikaciji (Twitter in komentarji pod novinarskimi prispevki) in skuša ugotoviti, kako jih uporabniki prikrijejo z namenom, da bi se izognili avtomatskemu zaznavanju in izbrisu svojih tvitov ali komentarjev. Najpogostejša tipa grafičnih evfemizmov sta nadomeščanje črke z nečrkovnim znakom in vstavitev nečrkovnega znaka v besedo. Zelo pogosto je tudi zaporedje ponavljajočih se znakov v takih besedah. Manj pogosti so nadomeščanje črkovnega elementa z vizualno podobnim znakom ter zamenjave črk z drugimi črkami in kombinacijami črk s podobno izgovarjavo. Analiza tudi pokaže, da so uporabniki zelo inovativni; sklopi, besedne igre in razne besedotvorne inovacije so zelo pogosti, čeprav je njihov prvotni namen igra z jezikom in ne prikrivanje tabuiziranih besed.
Ključne besede: slovenščina, grafični evfemizmi, kletvice, računalniško posredovana komunikacija, internetni komentarji, Twitter
Objavljeno: 27.02.2018; Ogledov: 169; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (534,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici