1. Ocena investicije v lasten obrat za zakol prašičev : magistrsko deloUrban Gajšt, 2022, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je, da na podlagi pridobljenih podatkov in ocenjenih izračunov z metodo kalkulacije skupnih stroškov in, v nadaljevanju, Cost Benefit analize (CBA) finančno ocenimo smiselnost investicije v lasten klavni obrat. Klavnica bo namenjena lastni uporabi. V analizi je predvidenih 6 različnih scenarijev proizvodnje. Koeficienti ekonomičnosti investicije v lasten klavni obrat se gibajo med 1,25 in 1,54. Ekonomski kazalniki kažejo dobro podlago za nadaljnjo oceno investicije s finančnega vidika. Najboljši rezultati so se pokazali v četrtem scenariju, kjer smo predvidevali zakol dveh pitancev na klavni dan. Ob upoštevani 5,00 % obrestni meri in upoštevanju potencialne dobe povratka investicije 7 let znaša vrednost NSV 7.354,94. Ob omenjeni dobi povratka investicije doseže vrednost ISD 7,35 %, koeficient ekonomičnosti pa 1,54. V šestem scenariju se je upoštevala nižja prodajna cena klavnih polovic, in sicer 3,5 €/kg. Ugotovili smo, da tudi ta cena prenese investicijo in zagotavlja povratek investicije v obdobju 10 let, kar nakazuje na finančno smiselnost investiranja. Koeficient ekonomičnosti v tem primeru znaša 1,25, NSV vrednost 1.408,2 in ISD ob dobi povratka 10 let 5,35 %.
Ključne besede: investicija, prašiči, klavnica, ekonomika
Objavljeno v DKUM: 06.12.2022; Ogledov: 782; Prenosov: 88
 Celotno besedilo (1,75 MB) |
2. |
3. PRESTRUKTURIRANJE OBMOČJA KLAVNICE V VARAŽDINUMarijan Ladić, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava degradirano območje klavnice v Varaždinu. V njem načrtuje prestrukturiranje oz. spremembo namembnosti programov in arhitekturnih form. Rešuje problem nepovezanosti starega mestnega jedra Varaždina z Reko Dravo.
V prvem delu je analizirano širše in ožje območje obdelave, prikazani so koncepti projekta in referenčni primeri, ki so pomembno vplivali na sam razvoj projekta.
V drugem delu je prikazana aksonometrija projektnih rešitev, podrobneje predstavljen utilitarni pas območja obdelave in vizualizacija posamičnih zgradb.
Ključne besede: klavnica, prestrukturiranje, modularnost, raster
Objavljeno v DKUM: 10.10.2012; Ogledov: 1917; Prenosov: 384
Celotno besedilo (55,09 MB) |
4. Analiza zasilnih zakolov v klavnici Rače v obdobju 2008 - 2009Jasna Cugmas, 2011, diplomsko delo Opis: Cilj diplomske naloge je bil analizirati zasilne zakole klavnice Rače v obdobju 2008 – 2009. Klavnica Rače ima za potrebe rednih in zasilnih zakolov posebej prilagojeno linijo klanja. Na liniji klanja se vrši klanje vseh domačih živali razen perutnine. V ta namen smo naredili analizo klanja rednega zakola, pod drobnogled pa smo vzeli zasilne zakole, kateri se vršijo na območju Podravske, Pomurske, Koroške in Savinjske regije. Ugotovili smo, da se je število rednih zakolov, analiziranem v obdobju 2008–2009, zmanjšalo iz 18594 na 16699 redno zaklanih živali. Povprečje rednega zakola v letih 2008–2009 se v ospredje postavlja redno zaklano govedo z 52,8 % in svinje z 45 %. Na osnovi dobljenih rezultatov zasilnega zakola pa ugotavljamo, da se je povečal iz 368 na 381 zaklanih živali. Ampak na osnovi števila vzrokov po kategorijah izločenih živali pa se je iz leta 2008 v 2009 zmanjšalo število zasilnih zakolov pri vseh analiziranih kategorijah razen, pri bikih, pri katerih se je zasilni zakol povečal za 11,4 %. Analizirali smo vzroke zasilno zaklanih živali. Te smo razdelili na poškodbe nog, ostale poškodbe, porodne vzroke, prebavne vzroke in ostalo (kap, bule …). Pri tem smo ugotovili, da prevladujejo poškodbe nog, povprečno v preučevanem obdobju zajemajo 55,6 %, ospredju so pri vseh kategorijah preučevanih živali. Razen pri kravah, kjer so nekoliko povečani porodni vzroki. Preučili smo tudi zasilno klanje, ki se vrši na domu ob prisotnosti in dovoljenju veterinarja. Zakol na domu se je povečal iz 288 živali (v letu 2008) na 340 zasilno zaklanih živali (v letu 2009). Kar pomeni, da se je klanje živo pripeljanih živali v klavnici zmanjšalo. S tem ugotavljamo, da so se ekonomske izgube zmanjšale, saj nadalje ugotavljamo, da je bilo od vseh zasilno zaklanih živali, večinoma meso uporabno za prehrano ljudi. To potrdi uspešno ekonomično delovanje klavnice. Pri statistični obdelavi podatkov smo ugotovili statistično neznačilno razliko med obravnavanimi vzroki zasilnega zakola. Pri kategoriji bikov na povečano pogostost izločitev v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 smo ugotovili statistično značilno razliko (p ≤ 0,05) . V pogostosti zasilnih zakolov med letoma 2008 in 2009 je bila ugotovljena statistično značilna razlika (p ≤ 0,05) pri kategoriji telic.
Ključne besede: domače živali, klavnica, zakol
Objavljeno v DKUM: 27.06.2011; Ogledov: 2960; Prenosov: 284
Celotno besedilo (2,26 MB) |
