1. Vloga klavirja pri poučevanju glasbe v osnovni šoli: perspektiva učitelja : magistrsko deloBrina Dumančić Grm, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se osredotoča na vlogo klavirja pri pouku glasbe v osnovni šoli. Sestavljena je iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del sem razdelila na pet poglavij, kjer sem preučevala: klavir in njegovo zgodovino, vlogo učitelja glasbe v osnovni šoli, sam predmet glasbene umetnosti v osnovni šoli, glasbeno improvizacijo in izzive učiteljev pri uporabi klavirja. Praktični del je razdeljen na štiri poglavja. V prvem sem analizirala učni načrt za glasbeno umetnost, v drugem pa uporabo klavirja v tujih kurikulih. V tretjem, praktičnem poglavju sem izvedla pet intervjujev z učiteljicami, zadnje poglavje pa je vsebovalo analizo skladb iz interaktivnega gradiva IzziRokus.
Ključne besede: klavir, glasbena vzgoja, glasbeno izobraževanje, osnovna šola, učitelji glasbe, glasbena improvizacija
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (9,18 MB) |
2. Klavirska dela Ravela in Debussyja v povezavi z impresionističnim slikarstvom : magistrsko deloNina Osenjak, 2024, magistrsko delo Opis: Impresionizem je umetnostni slog, ki se je najprej razvil v slikarstvu in kasneje v glasbi. Razvil se je v poznem 19. stoletju v prestolnici Francije. Impresionistični slikarji so s svojim nekonvencionalnim pristopom k obravnavanju barv, ustvarjanjem v naravi ter uporabo kratkih, nejasnih potez in linij skupaj z upodabljanjem trenutnih vtisov in naravnih motivov močno vplivali na takratne skladatelje, zlasti na Debussyja ter posredno tudi na Ravela. Pod močnim vplivom simbolizma sta skladatelja zamajala temelje tradicionalne harmonije z vpeljavo novih lestvic in modalnosti, obogatila akorde s kromatičnimi odtenki, svobodno uporabljala disonance, eksotične ritme, zvočne efekte in ter razširila zvočno paleto z vključevanjem manj uveljavljenih instrumentov.
V osrednjem delu zaključnega dela obravnavamo in raziskujemo vzporednice med francoskimi impresionističnimi slikarji in klavirskimi deli glasbenih impresionistov, pri čemer v ospredje postavljamo Ravela. Na podlagi literature ugotavljamo njegovo povezavo z njegovimi sodobniki, pri čemer se kaže vpliv predvsem Debussyja in ustvarjalcev kot sta Satie in Fauré. Čeprav so delili nekatere skupne estetske in slogovne značilnosti, je Ravel sčasoma oblikoval svoj prepoznaven glasbeni jezik, ki sega preko zgolj impresionističnih okvirjev. Z večjim poudarkom na klasicističnih oblikovalnih nazorih ga označujemo kot ''klasika impresionizma''. V zaključnem delu na podlagi Skrjabinove sinestezije, kjer povežemo barvo in zvok, in izbranih štirih klavirskih skladbah Ravela in Debussyja iščemo vzporednice z impresionističnimi slikarji.
Ključne besede: impresionizem, slikarstvo, glasba, poezija, klavir, Claude Debussy, Maurice Ravel, sinestezija
Objavljeno v DKUM: 15.05.2024; Ogledov: 266; Prenosov: 66
Celotno besedilo (6,24 MB) |
3. O izvoru pedalnega klavirja, skladbah in obuditvi instrumenta v 21. stoletju : magistrsko deloAlja Repnik, 2022, magistrsko delo Opis: Na podlagi zgodovinskih virov proučimo razvoj, različne funkcije in spreminjanje pedalnega klavirja. Nastanek je najprej opredeljen skozi njegova predhodnika: pedalni čembalo in pedalni klavikord. Prav tako je v magistrski nalogi na podlagi novejših raziskav opisano dolgoletno napačno dojemanje vseh strunskih pedalnih glasbil, že od renesanse naprej, kot instrumentov, ki so namenjeni samo in izključno vadbi organistov. Razvoj instrumenta je predstavljen skozi različna glasbena obdobja in prostore, v katerih se je razvijal: obdobje klasicizma na Dunaju, obdobje nemške romantike, obdobje francoske romantike, 20. stoletje in današnji čas, v katerem so se pojavile moderne rekonstrukcije. V okviru obdobij so predstavljeni tudi skladatelji, ki so ustvarjali za ta instrument, in njihove skladbe. Nekatere od slednjih so tudi analizirane. V zadnjem delu naloge so predstavljene tri moderne eklektične rekonstrukcije instrumenta, ki so se razvile v zadnjih nekaj desetletjih: Doppio Borgato, klavir Daliborja Miklavčiča in Pinchi sistem, katerih skupni namen je bil ustvariti klavir, na katerega je mogoče izvajati repertoar iz različnih obdobij na tehnično prilagodljive načine. Glavni namen naloge je obuditi zavedanje pomembnosti tega skoraj pozabljenega instrumenta, s poudarkom na delih prominentnih skladateljev.
Ključne besede: pedalni klavir, odkrivanje avtentičnosti, obuditev, rekonstrukcija, analiza
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 472; Prenosov: 72
Celotno besedilo (5,20 MB) |
4. Dela za flavto skladatelja Blaža PuciharjaRebeka Mlakar, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga raziskuje življenje in ustvarjanje skladatelja Blaža Puciharja. Dotika se njegovih začetkov skladanja in se nato posebej usmeri na dela, napisana za komorno zasedbo flavte in klavirja. Naloga je sestavljena iz dveh segmentov, ki zajemata teoretični in praktični del. V teoretičnem delu sta poleg kratkega razvoja flavte in predstavitve tehnik igranja skozi zgodovino opisana tudi življenje in delo izbranega skladatelja. Teoretični del je razširjen z intervjujem in izpisom skladateljevih pomembnejših del. V nadaljevanju naloge sledijo podrobne analize izbranih del za flavto in klavir, tako za nižjo in višjo raven glasbenega udejstvovanja. Analize se posvečajo v večini le flavti in njenim tehničnim ter interpretativnim prvinam. Izbrana dela, ki so napisana tako za nižjo kot za višjo stopnjo, so med seboj v sklopu posamezne ravni tudi primerjana. V sklopu praktičnega dela so dela za flavto in klavir skladatelja Blaža Puciharja tudi izvedena, s čimer se še bolj nazorno prikažejo teoretična izhodišča, ki so navedena v nalogi.
Ključne besede: Blaž Pucihar, skladatelj, flavta in klavir, izbrana dela
Objavljeno v DKUM: 24.01.2020; Ogledov: 1319; Prenosov: 293
Celotno besedilo (10,37 MB) |
5. Vloga klavirja pri pouku glasbene umetnosti na osnovni šoliBarbara Rošer, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi v prvem delu predstavljamo klavir na splošno, v nadaljevanju pa na podlagi analiz učnih gradiv za predmet Glasbena umetnost avtorice Albince Pesek izpostavljamo pomen in njegovo vlogo na osnovi partitur, ki so objavljene v učbenikih.
V drugem, empiričnem delu analitično predstavljamo vlogo klavirja z vidika glasbeno pedagoške prakse. S pomočjo ankete preverjamo postavljene hipoteze in izpostavljamo, na podlagi pridobljenih podatkov, uporabnost klavirja pri pouku na osnovni šoli v povezavi s kompetencami učiteljev glasbene umetnosti v kontekstu klavirske igre.
V nalogi ugotavljamo, da je klavir osnovni in nepogrešljiv inštrument v vseh treh izobraževalnih obobjih glasbenega izobraževanja na osnovni šoli. Ugotavljamo tudi, da je pri glasbenem pouku pogosteje uporabljen na predmetni stopnji in to največkrat za učenje melodij pesmic. Kompetence učiteljev v kontekstu klavirske igre se sicer izboljšujejo, to pa posledično povečuje njegovo vlogo v glasbeno pedagoški praksi in še posebej pri pouku glasbene umetnosti v osnovni šoli.
Ključne besede: Klavir, partitura, vzgojno izobraževalna obdobja, uporabnost klavirja, stopnja glasbenega izobraževanja, kompetence učiteljev glasbene umetnosti.
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 1271; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,96 MB) |
6. Analiza izbranih liričnih svit Edvarda GriegaTadeja Škerl, 2017, magistrsko delo Opis: Na podlagi sistematične analize knjižnih in elektronskih virov skuša pričujoče magistrsko delo opredeliti obdobje v življenju skladatelja Edvarda Griega, čas, v katerem je komponiral lirične suite, torej, kakšni so bili vplivi, navdihi, pobude.
Metodološko je magistrsko delo zasnovano na iskanju gradiva o življenju in delu Edvarda Griega ter o Norveški nasploh pa tudi nekaj o norveški ljudski glasbi.
Iskanje virov zajema glasbeni zbirki Oxford Music Online in Jstor. Literaturo črpam tudi iz Univerzitetne knjižnice Maribor in Osrednje knjižnice Celje.
Analiza obstoječega poznavanja Griegovega življenja in dela je temeljila na sistematičnem pregledu biografskih in bibliografskih prispevkov ter člankov o življenju in delu Edvarda Griega. Drugi del analize pa obsega dela o liričnih suitah Edvarda Griega ter njihovo analizo, ki se dotika harmonije in oblikoslovja.
Magistrsko delo namenja poseben poudarek analizi liričnih suit Edvarda Griega v harmonskem, oblikoslovnem in pianističnem smislu. Prikaže kompozicijsko teoretski in idejni pomen izbranih liričnih suit Edvarda Griega in jih poveže tudi z Norveško in njeno ljudsko glasbo.
Ključne besede: Edvard Grieg, lirične suite, glasba za klavir, analiza liričnih suit, značilnosti norveške ljudske glasbe
Objavljeno v DKUM: 19.02.2018; Ogledov: 1433; Prenosov: 87
Celotno besedilo (2,07 MB) |
7. MIKIJEV GOD - METODOLOGIJA POUČEVANJAJernej Vitez, 2016, diplomsko delo Opis: Pričujoče diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Na podlagi deskriptivne in zgodovinske metode diplomsko delo zaobsega predstavitev splošne metodike poučevanja in kasneje razvoj metodike poučevanja klavirja. Diplomsko delo s komparativno metodo primerja različne pristope in metode poučevanja klavirja. Slednje je osrednjega raziskovalnega pomena, saj se diplomsko delo opira na sistematično analizo zbirke Mikijev god. Diplomsko delo vključuje praktično predstavitev sedmih skladb zbirke Mikijev god. Praktično izvajanje skladb na klavirju je del zagovora diplomskega dela.
Ključne besede: Mikijev god, Pavel Šivic, metodika poučevanja, klavir, klavirska igra in pouk.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2016; Ogledov: 1430; Prenosov: 157
Celotno besedilo (2,51 MB) |
8. KLAVIRSKE SKLADBE KAROLA PAHORJAApolonija Štrubelj, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo sestavljata teoretični del in koncertni nastop. Teoretični del je razdeljen na tri poglavja. Prvo zajema življenjsko pot Karola Pahorja – njegovo otroštvo, šolanje in službovanje. V drugem poglavju je opisano njegovo delovanje na pedagoškem in zborovodskem področju ter skladateljsko ustvarjanje. Tretje poglavje zajema oblikovne, ritmične, melodične in harmonske analize Pahorjevih skladb: Istrijanka, Slovenska suita in Pesem brez besed, ki sodijo med njegova najpomembnejša klavirska dela. Koncertni nastop: Karol Pahor: Istrijanka, 15 miniatur za klavir v duhu istrske narodne melodike Karol Pahor: Slovenska suita za klavir Karol Pahor: Pesem brez besed
Ključne besede: klavir, Karol Pahor, Istrijanka, Slovenska suita, Pesem brez besed
Objavljeno v DKUM: 22.09.2016; Ogledov: 2033; Prenosov: 203
Celotno besedilo (13,04 MB) |
9. PRAKTIČNI VIDIKI IMPROVIZACIJEŽiva Horvat, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela in diplomskega nastopa.
Teoretični del je razdeljen na dva dela. V prvem delu je predstavljena zgodovinska plat glasbene improvizacije, njeni začetki in razvoj vse do danes, različni stili improviziranja, predstavitev nekaterih skladateljev, ki so se poigravali tudi z improvizacijo kot obliko skladanja, in notacije nekaterih jazzovskih improvizacij. V drugem delu je predstavljen moj vidik in kreiranje glasbene improvizacije, postopek, kako nastaja, bodisi samo mentalno in sproti, v toku improviziranje skladbe, ali pa načrtovano in zapisano funkcijsko ali na grafičen način.
Praktični del je sestavljen iz nastopa in improvizacije sedmih skladb na klavir.
Koncertni nastop:
Narodna: Kje so tiste stezice
Narodna: Kaj pa ti je deklica
Narodna: Ne ouri, ne sejaj
Narodna: Nocoj, pa oh nocoj
Narodna: Roža na vrtu zelenem cvete
Narodna: Teče mi, teče vodica
Narodna: Posekaj fantič smrečico
Ključne besede: klavir, improvizacija, Kje so tiste stezice, Kaj ti je deklica, Ne ouri, ne sejaj, Nocoj, pa oh nocoj, Roža na vrtu zelenem cvete, Teče mi, teče vodica, Posekaj fantič smrečico
Objavljeno v DKUM: 21.09.2016; Ogledov: 1588; Prenosov: 196
Celotno besedilo (2,29 MB) |
10. Analiza zaznavanja aktivnosti prstov z zapestnico MyoNejc Galof, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu analiziramo zaznavanje aktivnosti prstov z zapestnico Myo, s katero na področju podlahti z osmimi senzorji merimo površinske elektromiograme (EMG). Z meritvami dokažemo, da najlažje razpoznavamo posamične dvige iztegnjenih prstov, kjer dosežemo tudi do 95-odstotno natančnost. Pri gibih dveh prstov hkrati se natančnost zmanjša na 50 %. Aktivnosti palca na področju podlahti ne zaznavamo. Na kakovost razpoznave gibov prstov vplivajo omejenost gibljivosti prstov, prevodnost med kožo in senzorji EMG ter sama namestitev zapestnice Myo. Uporabnost zapestnice Myo za razpoznavo gibov prstov prikažemo z aplikacijo, ki omogoča igranje virtualnega klavirja.
Ključne besede: zapestnica Myo, razpoznava gibov prstov, površinski elektromiogrami, virtualni klavir
Objavljeno v DKUM: 06.09.2016; Ogledov: 1776; Prenosov: 256
Celotno besedilo (2,15 MB) |
