1. Dela za flavto skladatelja Blaža PuciharjaRebeka Mlakar, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga raziskuje življenje in ustvarjanje skladatelja Blaža Puciharja. Dotika se njegovih začetkov skladanja in se nato posebej usmeri na dela, napisana za komorno zasedbo flavte in klavirja. Naloga je sestavljena iz dveh segmentov, ki zajemata teoretični in praktični del. V teoretičnem delu sta poleg kratkega razvoja flavte in predstavitve tehnik igranja skozi zgodovino opisana tudi življenje in delo izbranega skladatelja. Teoretični del je razširjen z intervjujem in izpisom skladateljevih pomembnejših del. V nadaljevanju naloge sledijo podrobne analize izbranih del za flavto in klavir, tako za nižjo in višjo raven glasbenega udejstvovanja. Analize se posvečajo v večini le flavti in njenim tehničnim ter interpretativnim prvinam. Izbrana dela, ki so napisana tako za nižjo kot za višjo stopnjo, so med seboj v sklopu posamezne ravni tudi primerjana. V sklopu praktičnega dela so dela za flavto in klavir skladatelja Blaža Puciharja tudi izvedena, s čimer se še bolj nazorno prikažejo teoretična izhodišča, ki so navedena v nalogi.
Ključne besede: Blaž Pucihar, skladatelj, flavta in klavir, izbrana dela
Objavljeno: 24.01.2020; Ogledov: 616; Prenosov: 124
 Celotno besedilo (10,37 MB) |
2. Vloga klavirja pri pouku glasbene umetnosti na osnovni šoliBarbara Rošer, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi v prvem delu predstavljamo klavir na splošno, v nadaljevanju pa na podlagi analiz učnih gradiv za predmet Glasbena umetnost avtorice Albince Pesek izpostavljamo pomen in njegovo vlogo na osnovi partitur, ki so objavljene v učbenikih.
V drugem, empiričnem delu analitično predstavljamo vlogo klavirja z vidika glasbeno pedagoške prakse. S pomočjo ankete preverjamo postavljene hipoteze in izpostavljamo, na podlagi pridobljenih podatkov, uporabnost klavirja pri pouku na osnovni šoli v povezavi s kompetencami učiteljev glasbene umetnosti v kontekstu klavirske igre.
V nalogi ugotavljamo, da je klavir osnovni in nepogrešljiv inštrument v vseh treh izobraževalnih obobjih glasbenega izobraževanja na osnovni šoli. Ugotavljamo tudi, da je pri glasbenem pouku pogosteje uporabljen na predmetni stopnji in to največkrat za učenje melodij pesmic. Kompetence učiteljev v kontekstu klavirske igre se sicer izboljšujejo, to pa posledično povečuje njegovo vlogo v glasbeno pedagoški praksi in še posebej pri pouku glasbene umetnosti v osnovni šoli.
Ključne besede: Klavir, partitura, vzgojno izobraževalna obdobja, uporabnost klavirja, stopnja glasbenega izobraževanja, kompetence učiteljev glasbene umetnosti.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 489; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,96 MB) |
3. Analiza izbranih liričnih svit Edvarda GriegaTadeja Škerl, 2017, magistrsko delo Opis: Na podlagi sistematične analize knjižnih in elektronskih virov skuša pričujoče magistrsko delo opredeliti obdobje v življenju skladatelja Edvarda Griega, čas, v katerem je komponiral lirične suite, torej, kakšni so bili vplivi, navdihi, pobude.
Metodološko je magistrsko delo zasnovano na iskanju gradiva o življenju in delu Edvarda Griega ter o Norveški nasploh pa tudi nekaj o norveški ljudski glasbi.
Iskanje virov zajema glasbeni zbirki Oxford Music Online in Jstor. Literaturo črpam tudi iz Univerzitetne knjižnice Maribor in Osrednje knjižnice Celje.
Analiza obstoječega poznavanja Griegovega življenja in dela je temeljila na sistematičnem pregledu biografskih in bibliografskih prispevkov ter člankov o življenju in delu Edvarda Griega. Drugi del analize pa obsega dela o liričnih suitah Edvarda Griega ter njihovo analizo, ki se dotika harmonije in oblikoslovja.
Magistrsko delo namenja poseben poudarek analizi liričnih suit Edvarda Griega v harmonskem, oblikoslovnem in pianističnem smislu. Prikaže kompozicijsko teoretski in idejni pomen izbranih liričnih suit Edvarda Griega in jih poveže tudi z Norveško in njeno ljudsko glasbo.
Ključne besede: Edvard Grieg, lirične suite, glasba za klavir, analiza liričnih suit, značilnosti norveške ljudske glasbe
Objavljeno: 19.02.2018; Ogledov: 733; Prenosov: 51
Celotno besedilo (2,07 MB) |
4. MIKIJEV GOD - METODOLOGIJA POUČEVANJAJernej Vitez, 2016, diplomsko delo Opis: Pričujoče diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Na podlagi deskriptivne in zgodovinske metode diplomsko delo zaobsega predstavitev splošne metodike poučevanja in kasneje razvoj metodike poučevanja klavirja. Diplomsko delo s komparativno metodo primerja različne pristope in metode poučevanja klavirja. Slednje je osrednjega raziskovalnega pomena, saj se diplomsko delo opira na sistematično analizo zbirke Mikijev god. Diplomsko delo vključuje praktično predstavitev sedmih skladb zbirke Mikijev god. Praktično izvajanje skladb na klavirju je del zagovora diplomskega dela.
Ključne besede: Mikijev god, Pavel Šivic, metodika poučevanja, klavir, klavirska igra in pouk.
Objavljeno: 22.09.2016; Ogledov: 824; Prenosov: 100
Celotno besedilo (2,51 MB) |
5. KLAVIRSKE SKLADBE KAROLA PAHORJAApolonija Štrubelj, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo sestavljata teoretični del in koncertni nastop. Teoretični del je razdeljen na tri poglavja. Prvo zajema življenjsko pot Karola Pahorja – njegovo otroštvo, šolanje in službovanje. V drugem poglavju je opisano njegovo delovanje na pedagoškem in zborovodskem področju ter skladateljsko ustvarjanje. Tretje poglavje zajema oblikovne, ritmične, melodične in harmonske analize Pahorjevih skladb: Istrijanka, Slovenska suita in Pesem brez besed, ki sodijo med njegova najpomembnejša klavirska dela. Koncertni nastop: Karol Pahor: Istrijanka, 15 miniatur za klavir v duhu istrske narodne melodike Karol Pahor: Slovenska suita za klavir Karol Pahor: Pesem brez besed
Ključne besede: klavir, Karol Pahor, Istrijanka, Slovenska suita, Pesem brez besed
Objavljeno: 22.09.2016; Ogledov: 1112; Prenosov: 117
Celotno besedilo (13,04 MB) |
6. PRAKTIČNI VIDIKI IMPROVIZACIJEŽiva Horvat, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela in diplomskega nastopa.
Teoretični del je razdeljen na dva dela. V prvem delu je predstavljena zgodovinska plat glasbene improvizacije, njeni začetki in razvoj vse do danes, različni stili improviziranja, predstavitev nekaterih skladateljev, ki so se poigravali tudi z improvizacijo kot obliko skladanja, in notacije nekaterih jazzovskih improvizacij. V drugem delu je predstavljen moj vidik in kreiranje glasbene improvizacije, postopek, kako nastaja, bodisi samo mentalno in sproti, v toku improviziranje skladbe, ali pa načrtovano in zapisano funkcijsko ali na grafičen način.
Praktični del je sestavljen iz nastopa in improvizacije sedmih skladb na klavir.
Koncertni nastop:
Narodna: Kje so tiste stezice
Narodna: Kaj pa ti je deklica
Narodna: Ne ouri, ne sejaj
Narodna: Nocoj, pa oh nocoj
Narodna: Roža na vrtu zelenem cvete
Narodna: Teče mi, teče vodica
Narodna: Posekaj fantič smrečico
Ključne besede: klavir, improvizacija, Kje so tiste stezice, Kaj ti je deklica, Ne ouri, ne sejaj, Nocoj, pa oh nocoj, Roža na vrtu zelenem cvete, Teče mi, teče vodica, Posekaj fantič smrečico
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 826; Prenosov: 95
Celotno besedilo (2,29 MB) |
7. Analiza zaznavanja aktivnosti prstov z zapestnico MyoNejc Galof, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu analiziramo zaznavanje aktivnosti prstov z zapestnico Myo, s katero na področju podlahti z osmimi senzorji merimo površinske elektromiograme (EMG). Z meritvami dokažemo, da najlažje razpoznavamo posamične dvige iztegnjenih prstov, kjer dosežemo tudi do 95-odstotno natančnost. Pri gibih dveh prstov hkrati se natančnost zmanjša na 50 %. Aktivnosti palca na področju podlahti ne zaznavamo. Na kakovost razpoznave gibov prstov vplivajo omejenost gibljivosti prstov, prevodnost med kožo in senzorji EMG ter sama namestitev zapestnice Myo. Uporabnost zapestnice Myo za razpoznavo gibov prstov prikažemo z aplikacijo, ki omogoča igranje virtualnega klavirja.
Ključne besede: zapestnica Myo, razpoznava gibov prstov, površinski elektromiogrami, virtualni klavir
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 1025; Prenosov: 195
Celotno besedilo (2,15 MB) |
8. LOJZE LEBIČ - SOLISTIČNA KLAVIRSKA DELARok Sitar, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je teoretično sestavljeno iz dveh delov. Uvodoma je predstavljeno življenje in delo skladatelja Lojzeta Lebiča in njegovo delovanje na različnih področjih, v nadaljevanju pa analiza njegovih solističnih klavirskih skladb; Sonatina No. 1, Prelude, Preludij in etuda, Suita za klavir, Impromptus I-IV, Sonet in Črno belo.
V diplomskem delu so uporabljene metoda analiza in sinteze, zgodovinska metoda, deskriptivna metoda, komparativna metoda, metoda generalizacije in specializacije.
Ključne besede: LOJZE LEBIČ
SOLISTIČNE KLAVIRSKE SKLADBE
SONATINA
PRELUDE
PRELUDIJ IN ETUDA
SUITA ZA KLAVIR
IMPROMPTUS I-IV
SONET
ČRNO BELO
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 899; Prenosov: 75
Celotno besedilo (30,52 MB) |
9. KLAVIRSKI CIKLUS CLAUDA DEBUSSYJA - ESTAMPESMiha Kavaš, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Pričujoče delo obravnava skladatelja Clauda Debussyja in njegovo klavirsko delo Estampes. Samo delo je ciklus treh skladb: Pagodes, Soirée dans Grenade in Jardins sous la pluie. Raziskana in obdelana je njegova življenjska pot in ustvarjanje. Skladbe so raziskane in analizirane v oblikoslovnem, ritmičnem, harmonskem in interpretacijskem vidiku.
V diplomskem delu so uporabljene naslednje metode: metoda analize in sinteze, deskriptivna metoda, zgodovinska metoda, komparativna metoda ter metoda generalizacije in specializacije.
Ključne besede: Klavir, Debussy, impresionizem, gamelan, habanera, flamenko, izvedba.
Objavljeno: 08.07.2011; Ogledov: 1899; Prenosov: 194
Celotno besedilo (7,71 MB) |
10. MILHAUD DARIUS: SONATINA OPUS 76 ZA FLAVTO IN KLAVIRJožica Cvelbar, 2009, diplomsko delo Opis: V prvi polovici 20. stoletja so v glasbi vladale tri velike osebnosti: Stravinski, Bartók in Schönberg. Vsi trije so pisali veliko bolj disonantno in ritmično razčlenjeno glasbo kot kdaj koli prej, čeprav so se med seboj zelo razlikovali. Stravinski je bil na čelu t. i. neoklasicistične smeri, vračanja k ravnovesju in jasnosti, Bartók je kot zadnji od skladateljev nacionalne smeri hodil osamljeno ustvarjalno pot, Schönberg pa je zgradil intelektualni sistem 12-tonske glasbe, dodekafonijo. V istem času so drugi skladatelji skušali iskati lastno pot v splošni zmedi. Osvobodili so se omejitev klasične harmonije 19. stoletja in pisali v več tonalitetah hkrati (politonalno), kot na primer Darius Milhaud, ali pa so uporabljali več vzporednih linij. Ob prodoru ameriških jazzovskih ritmov, za njimi pa fokstrota, charlestona in drugih plesov iz 20. let 20. stoletja so vsi evropski plesi postali staromodni. Milhaud in drugi skladatelji so se oprijeli ritmičnih in inštrumentalnih možnosti novih plesnih oblik ter jih vpletli v svoje skladbe. Milhaud je francoski skladatelj, čigar opus skoraj 400 del sega od lahke zabavne glasbe do širokopoteznih operno-oratorijskih del. Bil je eden prvih neoklasicistov, vključno z ostalimi člani »šesterice«. Povezanost šestih francoskih skladateljev v skupino so si pravzaprav izmislili časnikarji, a je te skladatelje kljub temu družila nekakšna enotnost duha. Pod duhovnim vodstvom duhovitega, za samopromocijo nadarjenega in umetniško iznajdljivega Jeana Cocteauja so »Les six« postali sinonim za urban, šaljiv in preračunljivo naiven glasbeni slog. Milhaud je drzno eksperimentiral s politonalnostjo ter latinskoameriškimi glasbili in ritmi, ne da bi pri tem izgubil spontanost in bujen melodičen navdih. V obravnavani Sonatini opus 76 za flavto in klavir se kaže njegovo navdušenje nad brazilsko glasbo in plesom. S sinkopami, trilčki in pasažami pričara pravo poletno vzdušje in ko se poigrava s harmonijo, nemalokrat vnaša v glasbo zametke dveh tonalitet, predvsem elemente gis in fis mola.
Ključne besede: francoska glasba na prehodu v dvajseto stoletje, neoklasicizem v glasbi 20. stoletja, francoska šesterica »Les six«, Darius Milhaud, Sonatina opus 76 za flavto in klavir, analiza.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 3019; Prenosov: 198
Celotno besedilo (4,17 MB) |
