Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V prvi polovici 20. stoletja so v glasbi vladale tri velike osebnosti: Stravinski, Bartók in Schönberg. Vsi trije so pisali veliko bolj disonantno in ritmično razčlenjeno glasbo kot kdaj koli prej, čeprav so se med seboj zelo razlikovali. Stravinski je bil na čelu t. i. neoklasicistične smeri, vračanja k ravnovesju in jasnosti, Bartók je kot zadnji od skladateljev nacionalne smeri hodil osamljeno ustvarjalno pot, Schönberg pa je zgradil intelektualni sistem 12-tonske glasbe, dodekafonijo. V istem času so drugi skladatelji skušali iskati lastno pot v splošni zmedi. Osvobodili so se omejitev klasične harmonije 19. stoletja in pisali v več tonalitetah hkrati (politonalno), kot na primer Darius Milhaud, ali pa so uporabljali več vzporednih linij. Ob prodoru ameriških jazzovskih ritmov, za njimi pa fokstrota, charlestona in drugih plesov iz 20. let 20. stoletja so vsi evropski plesi postali staromodni. Milhaud in drugi skladatelji so se oprijeli ritmičnih in inštrumentalnih možnosti novih plesnih oblik ter jih vpletli v svoje skladbe. Milhaud je francoski skladatelj, čigar opus skoraj 400 del sega od lahke zabavne glasbe do širokopoteznih operno-oratorijskih del. Bil je eden prvih neoklasicistov, vključno z ostalimi člani »šesterice«. Povezanost šestih francoskih skladateljev v skupino so si pravzaprav izmislili časnikarji, a je te skladatelje kljub temu družila nekakšna enotnost duha. Pod duhovnim vodstvom duhovitega, za samopromocijo nadarjenega in umetniško iznajdljivega Jeana Cocteauja so »Les six« postali sinonim za urban, šaljiv in preračunljivo naiven glasbeni slog. Milhaud je drzno eksperimentiral s politonalnostjo ter latinskoameriškimi glasbili in ritmi, ne da bi pri tem izgubil spontanost in bujen melodičen navdih. V obravnavani Sonatini opus 76 za flavto in klavir se kaže njegovo navdušenje nad brazilsko glasbo in plesom. S sinkopami, trilčki in pasažami pričara pravo poletno vzdušje in ko se poigrava s harmonijo, nemalokrat vnaša v glasbo zametke dveh tonalitet, predvsem elemente gis in fis mola.
Ključne besede: francoska glasba na prehodu v dvajseto stoletje, neoklasicizem v glasbi 20. stoletja, francoska šesterica »Les six«, Darius Milhaud, Sonatina opus 76 za flavto in klavir, analiza.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2616; Prenosov: 156
Celotno besedilo (4,17 MB)

Opis: Diplomsko delo je teoretično sestavljeno iz dveh delov. Uvodoma je predstavljeno življenje in delo skladatelja Lojzeta Lebiča in njegovo delovanje na različnih področjih, v nadaljevanju pa analiza njegovih solističnih klavirskih skladb; Sonatina No. 1, Prelude, Preludij in etuda, Suita za klavir, Impromptus I-IV, Sonet in Črno belo. V diplomskem delu so uporabljene metoda analiza in sinteze, zgodovinska metoda, deskriptivna metoda, komparativna metoda, metoda generalizacije in specializacije.
Ključne besede: LOJZE LEBIČ SOLISTIČNE KLAVIRSKE SKLADBE SONATINA PRELUDE PRELUDIJ IN ETUDA SUITA ZA KLAVIR IMPROMPTUS I-IV SONET ČRNO BELO
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 573; Prenosov: 37
Celotno besedilo (30,52 MB)

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela in diplomskega nastopa. Teoretični del je razdeljen na dva dela. V prvem delu je predstavljena zgodovinska plat glasbene improvizacije, njeni začetki in razvoj vse do danes, različni stili improviziranja, predstavitev nekaterih skladateljev, ki so se poigravali tudi z improvizacijo kot obliko skladanja, in notacije nekaterih jazzovskih improvizacij. V drugem delu je predstavljen moj vidik in kreiranje glasbene improvizacije, postopek, kako nastaja, bodisi samo mentalno in sproti, v toku improviziranje skladbe, ali pa načrtovano in zapisano funkcijsko ali na grafičen način. Praktični del je sestavljen iz nastopa in improvizacije sedmih skladb na klavir. Koncertni nastop: Narodna: Kje so tiste stezice Narodna: Kaj pa ti je deklica Narodna: Ne ouri, ne sejaj Narodna: Nocoj, pa oh nocoj Narodna: Roža na vrtu zelenem cvete Narodna: Teče mi, teče vodica Narodna: Posekaj fantič smrečico
Ključne besede: klavir, improvizacija, Kje so tiste stezice, Kaj ti je deklica, Ne ouri, ne sejaj, Nocoj, pa oh nocoj, Roža na vrtu zelenem cvete, Teče mi, teče vodica, Posekaj fantič smrečico
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 523; Prenosov: 68
Celotno besedilo (2,29 MB)

Opis: V diplomskem delu analiziramo zaznavanje aktivnosti prstov z zapestnico Myo, s katero na področju podlahti z osmimi senzorji merimo površinske elektromiograme (EMG). Z meritvami dokažemo, da najlažje razpoznavamo posamične dvige iztegnjenih prstov, kjer dosežemo tudi do 95-odstotno natančnost. Pri gibih dveh prstov hkrati se natančnost zmanjša na 50 %. Aktivnosti palca na področju podlahti ne zaznavamo. Na kakovost razpoznave gibov prstov vplivajo omejenost gibljivosti prstov, prevodnost med kožo in senzorji EMG ter sama namestitev zapestnice Myo. Uporabnost zapestnice Myo za razpoznavo gibov prstov prikažemo z aplikacijo, ki omogoča igranje virtualnega klavirja.
Ključne besede: zapestnica Myo, razpoznava gibov prstov, površinski elektromiogrami, virtualni klavir
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 680; Prenosov: 162
Celotno besedilo (2,15 MB)

Opis: V magistrski nalogi v prvem delu predstavljamo klavir na splošno, v nadaljevanju pa na podlagi analiz učnih gradiv za predmet Glasbena umetnost avtorice Albince Pesek izpostavljamo pomen in njegovo vlogo na osnovi partitur, ki so objavljene v učbenikih. V drugem, empiričnem delu analitično predstavljamo vlogo klavirja z vidika glasbeno pedagoške prakse. S pomočjo ankete preverjamo postavljene hipoteze in izpostavljamo, na podlagi pridobljenih podatkov, uporabnost klavirja pri pouku na osnovni šoli v povezavi s kompetencami učiteljev glasbene umetnosti v kontekstu klavirske igre. V nalogi ugotavljamo, da je klavir osnovni in nepogrešljiv inštrument v vseh treh izobraževalnih obobjih glasbenega izobraževanja na osnovni šoli. Ugotavljamo tudi, da je pri glasbenem pouku pogosteje uporabljen na predmetni stopnji in to največkrat za učenje melodij pesmic. Kompetence učiteljev v kontekstu klavirske igre se sicer izboljšujejo, to pa posledično povečuje njegovo vlogo v glasbeno pedagoški praksi in še posebej pri pouku glasbene umetnosti v osnovni šoli.
Ključne besede: Klavir, partitura, vzgojno izobraževalna obdobja, uporabnost klavirja, stopnja glasbenega izobraževanja, kompetence učiteljev glasbene umetnosti.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 197; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,96 MB)