| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uvajanje digitalnih izdelkov na trg
Nuša Steiner, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na digitalne izdelke. Najprej predstavimo koncept življenjskega cikla izdelka, opredelimo nove izdelke ter opišemo njihov pomen za odjemalce in za uspešno delovanje podjetja. Nadaljujemo z opredelitvijo digitalnih izdelkov, predstavitvijo njihovih značilnosti ter klasificiranjem v tri skupine. Opozorimo na razlikovanje med digitalnimi in digitaliziranimi izdelki. Digitalizirani izdelki so hibridi, saj gre za prvotno fizične izdelke, ki jim je bila dodana digitalna komponenta. V povezavi z digitaliziranimi izdelki omenimo tudi pametne izdelke in internet stvari. Nato se posvetimo uvajanju digitalnih izdelkov na trg in značilnostim njihovega trženja. Opišemo načine ustvarjanja prihodkov z digitalnimi izdelki ter izpostavimo pomembnost posodabljanja takšnih izdelkov. Na koncu predstavimo tudi dva primera dobre prakse uvajanja digitalnih izdelkov na trg, namreč dve franšizi: Talking Tom & Friends in The Sims.
Ključne besede: digitalni izdelki, klasifikacija izdelkov, novi izdelki, uvajanje izdelkov na trg, razvoj izdelkov
Objavljeno v DKUM: 16.10.2023; Ogledov: 170; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (998,18 KB)

2.
Marketinški vidiki klasificiranja izdelkov
Boris Snoj, 1998, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku obravnava avtor marketinške vidike klasificiranja izdelkov kot osnovnih objektov menjalnih procesov med udeleženci. Izdelke v marketingu je moč razumeti kot celote stvari in dejanj za doseganje koristi, zaradi katerih gredo udeleženci v menjavo. Tako procesne sestavine kot tudi stvari so lahko osnovni predmet menjave ali pa jo zgolj omogočajo, olajšujejo, povečujejo njegovo privlačnost in podobno. Klasificiranje kakršnihkoli objektov, ki jih raziskujemo, ima pomembno vlogo v razvoju teorije o njih. Zlasti je pomembno za razvoj deskriptivne teorije, saj vzpostavlja temeljne opredelitve za določeno področje obravnave. Izdelke je smiselno klasificirati, ko za navidezno različne izdelke kot objekte obravnavanja ugotovimo enake značilnosti in ko lahko metode reševanja problemov za določen objekt posplošimo tudi na druge objekte v okviru iste kategorije. Omogoča torej boljše razumevanje podobnosti in razlik med objekti opazovanja. Klasificiranje izdelkov lahko služi tudi za proučevanje vpliva značilnosti klasificiranih izdelkov na menedžment izdelkov. V teoriji na področju marketinga obstaja že dolgoletna tradicija klasificiranja izdelkov. Kljub temu pa je osnovni problem pri klasificiranju izdelkov ta, da so številne klasifikacijske sheme preveč teoretične, da bi jih lahko učinkovito uporabljali pri dejanskem odločanju v marketingu. V članku avtor kritično analizira v marketingu najpogostejše načine klasificiranja izdelkov. Pri tem ugotavlja, da je po mnenju številnih avtorjev iz marketinškega zornega kota najbolj uporabna klasifikacija izdelkov tista, ki upošteva obnašanje odjemalcev pri pridobivanju oziroma uporabi izdelkov. Če jo opredelimo bolj natančno, je to klasifikacija izdelkov glede na stopnjo napora, ki so ga odjemalci pripravljeni vložiti v pridobivanje oziroma uporabo izdelka, in glede na rizike, ki jih pri tem zaznavajo. Kljub njenim prednostim pred drugimi načini klasificiranja pa je treba upoštevati, da je tudi ta klasifikacija zgolj splošno orodje za nadaljnjo analizo posameznega izdelka z vsemi pomanjkljivostmi. Zato je treba uporabiti proučevanje čim več vplivnih dejavnikov pri njenem prenosu na konkretne izdelke. Prav tako niso jasni posamezni kriteriji za klasificiranje izdelkov na posamezne kategorije. Zato jih moramo obravnavati na kontinuumu, v katerem so meje med kriteriji zabrisane in zelo relativne. Uvrščanje posameznega izdelka v posamezno kategorijo ni dano z osnovnimi značilnostmi izdelkov samih po sebi, marveč je odvisno od menedžerskih ukrepov tržnika in seveda od tega, kako vse to zaznavajo odjemalci. Dejstvo je, da lahko različni odjemalci isti izdelek zaznajo v okviru različnih klasifikacijskih skupin. Status posameznega izdelka je torej dinamičen koncept. Treba je upoštevati, da tudi ta model klasificiranja ni substitut za skrbno analizo določene menjalne situacije in marketinško ukrepanje na njeni osnovi. V prispevku je avtor obravnaval le nekatere izmed številnih možnih kriterijev za delitev izdelkov in znanj, potrebnih pri njihovem marketingu. Vsak izmed teh kriterijev ima različno težo pri oblikovanju specifičnih znanj v zvezi z marketingom izdelkov. Kakorkoli že je nujno, da tudi pri klasificiranju izdelkov iz marketinškega zornega kota upoštevamo zorni kot povpraševalcev, ki zaznavajo izdelke v vsakem primeru kot celote koristi, ne glede na to, ali so v svojem bistvu fizični izdelki ali storitve ali so namenjeni gospodinjstvom ali organizacijam ali so surovine ali polizdelki. Nedvomno pa drži, da je zorni kot povpraševalcev najpomembnejši kriterij za konceptualizacijo katerihkoli znanj s področja marketinga.
Ključne besede: trženje, izdelki, klasifikacija izdelkov, povpraševanje, potrošniki
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1550; Prenosov: 82
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici