| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
METAPHOR, MUSIC AND SECOND CHANCE IN VIKRAM SETH'S AN EQUAL MUSIC (Metafora, glasba in nova priložnost v Sethovi An Equal Music)
Polonca Cvitanič, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Novelo An Equal Music je napisal indijski pisatelj Vikram Seth. Govori o dveh nadarjenih glasbenikih, violinistu in pianistki, ki sta svojo ljubezen izgubila, našla in jo ponovno izgubila. Seth s svojim načinom pisanja prikaže, kako sta zaljubljenca povezana in združena z glasbo, ki je »enaka« le njima ter kako glasba spreminja in vpliva na njune misli, občutenja, spomin, odločitve, na njun um in bit. V poglavju O avtorju so predstavljena mnenja in razmišljanja različnih kritikov. Nekateri Vikrama Setha občudujejo zaradi njegovih pisateljskih sposobnosti in poudarjajo ter izpostavljajo njegov izjemen način pisanja o lepoti glasbe. Drugi pa ga opominjajo, da je pozabil na indijsko diasporo in mu predočijo dilemo narodnosti ter etičnosti. Zamerijo mu namreč, da ni pisal o indijski problematiki, ampak da svet v njegovi noveli sestavljajo evropsko življenje, evropski protagonisti, evropska glasba in evropska mesta. Naslov Metafora, glasba in nova priložnost v Sethovi noveli nam pove, da je diplomska naloga razdeljena na tri večja poglavja. Prvo poglavje govori na kratko o definiciji metafor ter o razlagi in pomenu metafor najdenih v noveli, na primer o naslovu knjige, imenu Maggiore kvarteta, Bachovi Umetnosti fuge, o nekaterih imenih protagonistov in violinistu. Drugo poglavje govori o glasbi, podrobneje o klasični glasbi in klasičnih skladateljih ter skladbah, ki so se pojavile v noveli. Tako so predstavljeni Beethovnov Klavirski trio v c-molu, Mozartova Sonata v C-duru, K330, Schubertova Postrv in Ljubezen ter Bachova Umetnost fuge, Kontrapunkt I in XIV. Zadnje poglavje diplomske naloge pa govori o novi priložnosti, v ljubezni in življenju glavnega protagonista,o grški legendi o Orfeju in Evridiki ter nazadnje o nezvestobi.
Ključne besede: Ključne besede: Vikram Seth, An Equal Music, metafora, klasična glasba, nova priložnost
Objavljeno: 05.03.2010; Ogledov: 2467; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (28,23 MB)

2.
POSLUŠANJE KLASIČNE GLASBE V VRTCU
Nataša Cvetko, 2011, diplomsko delo

Opis: Poslušanje glasbe je sestavni del različnih glasbenih dejavnosti. Je pomembno področje za otrokov glasbeni, estetski, moralni, telesni in duševni razvoj. Zato je zelo pomembno, da otrok posluša kakovostno glasbo, kar je v veliki meri odvisno od vzgojitelja. V diplomski nalogi z naslovom Poslušanje klasične glasbe v vrtcu je bila v empiričnem delu opravljena raziskava, katere namen je bil izvedeti, ali se pri otrocih poveča interes za poslušanje klasične glasbe ob sistematičnem poslušanju le-te. Za raziskovanje zadanega cilja je bila uporabljena deskriptivna metoda zbiranja podatkov s testom, ki ga je sestavila Sigrid Abel Struth. Rezultati in interpretacija rezultatov raziskave kažejo, da se je pri otrocih bistveno povečal interes za poslušanje klasične glasbe. To potrjuje, da otroci zavračajo zmotno mnenje oz. prepričanje večine odraslih, da je klasična glasba zanje pretežka, preresna, neprimerna, dolgočasna.
Ključne besede: poslušanje glasbe, klasična glasba, predšolski otrok, interes otrok, načrtovanje
Objavljeno: 03.06.2011; Ogledov: 3773; Prenosov: 618
.pdf Celotno besedilo (587,86 KB)

3.
POSLUŠANJE KLASIČNE GLASBE V VRTCU
Špela Božič, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu z naslovom Poslušanje klasične glasbe v vrtcu smo želeli ugotoviti zastopanost klasične glasbe v predšolskem obdobju. V teoretičnem delu je predstavljeno poslušanje glasbe na splošno, načrtovanje glasbenih dejavnosti, poslušanje vokalne in instrumentalne glasbe, priprava otrok na poslušanje, sledi predstavitev obdobja klasicizma in nekaj skladateljev iz tega obdobja. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotovili, da klasična glasba ni tako zapostavljena, kot smo predvidevali, kar je razveseljivo. Ugotovili smo tudi, da je najbolj zastopana otroška glasba. V empiričnem delu so izpostavljeni tudi najbolj predvajani skladatelji in njihova glasbena dela. Pomembno je, da se zavedamo tako pozitivnih kot negativnih učinkov različnih zvrsti in različnih glasbenih del. Tako kot ima klasična glasba na otroke pomirjajoč učinek, lahko ima katera druga zvrst glasbe agresiven učinek. Klasika spodbuja domišljijo, ustvarjanje, razvija estetski čut ipd.
Ključne besede: Ključne besede: predšolska vzgoja, otrok, poslušanje glasbe, klasična glasba, klasicizem.
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 5638; Prenosov: 790
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

4.
Vpliv Mozartove sonate za dva klavirja v D-duru na prostorsko-časovno sklepanje
Katarina Habe, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Vpliv glasbe na kognitivno funkcioniranje smo preučevali z Mozartovim učinkom, vplivom Mozartove sonate K.448 na prostorsko-časovno sklepanje. Namen raziskave je bil preučiti vpliv poslušanja Mozartove sonate na reševanje nalog prostorsko-časovnega sklepanja na vzorcu 315 študentov. Na osnovi tega eksperimenta sta bili izbrani dve skupini oseb: skupina dviga, pri kateri je bilo reševanje nalog takoj po poslušanju Mozartove sonate boljše (N = 30), in skupina stagnacije, pri kateri se dosežek ni spremenil (N = 30). Pri obeh skupinah so bile preverjene razlike v intelektualnih, osebnostnih in čustvenih značilnostih ter razlike v učnih stilih. Na izbranem vzorcu smo potrdili Mozartov učinek pri reševanju testa prostorsko-časovnega sklepanja. Ugotovili smo, da učinek ni odvisen od spola, predhodne glasbene izobrazbe in študijske smeri. Prav tako nanj ne vplivajo osebnostne in čustvene značilnosti. Pokazalo pa se je, da nanj vpliva splošni faktor inteligentnosti, in sicer je Mozartov učinek bolj izrazit pri posameznikih z nižjim IQ kot pri tistih z višjim IQ. Med skupino dviga in skupino stagnacije so bile pomembne razlike v avditivnem in vizualnem zaznavnem stilu, pri čemer je bil v skupini dviga bolj izražen avditivni stil, v skupini stagnacije pa vizualni. Pokazalo se je tudi, da je v skupini dviga bolj prisoten celosten način predelovanja informacij, v skupini stagnancije pa analitičen način. Naša raziskava je torej potrdila, da ima Mozartova glasba pozitiven vpliv na kognitivno funkcioniranje, vendar je le-ta odvisen od intelektualnih značilnosti, zaznavnega stila in od načina predelovanja informacij.
Ključne besede: Mozartov učinek, kognitivne sposobnosti, klasična glasba, sklepanje, psihologija glasbe
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 833; Prenosov: 55
URL Povezava na celotno besedilo

5.
PREPOZNAVNOST BALETA PRI OSNOVNOŠOLCIH
Anja Bezjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Prepoznavnost baleta pri osnovnošolcih je sestavljeno iz teoretičnega dela ter empiričnega dela. V teoretičnem delu smo podali zgodovino baleta od nastanka v renesančnem obdobju, v 15. stoletju, vse do današnjih dni oz. 21 stoletja. Predstavili smo tudi razvoj baleta na Slovenskem ter raziskali, koliko glasbenih šol, s programom balet, imamo v Sloveniji. Pregledali smo tudi dva učna načrta in ugotavljali, koliko se balet pojavlja v učnem načrtu osnovnih šol. Opisali smo tudi zvrsti baleta, baletne korake, baletno držo ter baletna oblačila. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli na petih osnovnih šolah. V raziskavi, ki smo jo izvedli v mesecu marcu 2016, je sodelovalo 171 učencev devetih razredov. Rezultate smo dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Namen ankete je bil raziskati prepoznavnost baletne umetnosti pri devetošolcih ter njihovega odnosa do baleta. Z raziskavo smo ugotovili, da se velika večina devetošolcev s plesom ne ukvarja. Prav tako smo ugotovili, da učenci plesno zvrst balet poznajo, vendar ne kažejo za njo interesa in prav tako ne kažejo pretiranega zanimanja za poslušanje klasične glasbe.
Ključne besede: balet, ples, umetnost, zgodovina, plesna zvrst balet, klasična glasba.
Objavljeno: 25.08.2016; Ogledov: 323; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

6.
POZNAVANJE IN PRILJUBLJENOST KLASIČNE GLASBE MED UČENCI 2., 3., 4. IN 5. RAZREDOV DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Janja Polenik, 2016, diplomsko delo

Opis: Klasična glasba je pomembna veja glasbene umetnosti v zgodovini ljudstva. Kot pomemben del je vključena tudi v Učni načrt za glasbeno vzgojo programa devetletne osnovne šole, kjer učiteljicam in učiteljem nudi ogromno možnosti, kako te vsebine približati učencem in v njih krepiti zavest do tovrstne glasbe. Ker smo zaznali, da je med ljudmi še vedno manj poznana, smo se odločili, da njeno poznavanje in priljubljenost proučimo med učenci razredne stopnje. V teoretičnem delu smo predstavili definicije, značilnosti klasične glasbe ter se dotaknili tudi teme, kako klasična glasba vpliva na razvoj otroka. Hkrati smo v njem predstavili kratek pregled zgodovine klasične glasbe (obdobja klasične glasbe, njihove značilnosti ter predstavnike), z upoštevanjem učnega načrta za glasbeno umetnost preučili vključevanje klasične glasbe v pouk glasbene umetnosti ter izvedli primerjavo učbeniških kompletov za glasbeno umetnost v 2., 3., 4. in 5. razredu devetletne osnovne šole, avtoric Albince Pesek in Brede Oblak, s posebnim poudarkom na vsebini glasbenega programa (poslušalskih primerih), se pravi izboru skladb in skladateljev, ki se jih predvaja pri pouku glasbene umetnosti v določenem razredu. V empiričnem delu smo s pomočjo empirične raziskave (anketnega vprašalnika), s pomočjo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode empiričnega pedagoškega raziskovanja na vzorcu 145 učencev ugotovili, da klasična glasba ni tako zapostavljena, kot smo predvidevali na začetku. Rezultati raziskave so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v poznavanju in priljubljenosti klasične glasbe med učenci glede na vzgojno izobraževalno-obdobje, glede na spol pa ne. Učenci 2. vzgojno- izobraževalnega obdobja jo zaradi več izkušenj in daljšega izobraževanja nekoliko bolje poznajo, učenci 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja, pa so na področju poznavanja še nekoliko neizkušeni, poznajo namreč zgolj tiste klasične in slovenske skladatelje ter skladbe, ki so se jih naučili (so jih obravnavali) oziroma jim jih je učiteljica omenila pri pouku glasbene umetnosti.
Ključne besede: Poznavanje, priljubljenost, klasična skladba, klasična glasba, klasični skladatelji, obdobja klasične glasbe.
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 701; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici