| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ŽIVLJENJE IN DELO BOJANA ADAMIČA (3 SKLADBE ZA KLARINET)
Aleksander Šijanec, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil opis življenja in dela slovenskega skladatelja Bojana Adamiča in izvedba treh skladb za klarinet Bojana Adamiča kot rezultat študija na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer glasbena pedagogika. Besedilo je povzeto iz številnih člankov raznih časopisov in revij, v katerih je Adamič še za časa svojega življenja dajal intervjuje takratnim novinarjem, glasbenim kritikom ali pa kar glasbenikom samim. Veliko vsebinskega materiala je bilo moč črpati tudi iz člankov in intervjujev z Adamičevo ženo Barbaro, sestro Antonijo in hčerko Alenko, ki v je v letu 2012, uredila spletno stran z naslovom: Bojan Adamič, 100-letnica rojstva. Opus Bojana Adamiča je bil v letu 2012, še v obdelavi muzikologa mag. Domna Prezlja, zaposlenega v Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana, kamor je bila dostavljena nepregledna vsota notnega gradiva. Alenka Adamič je skrbnica očetove dediščine. Sekundarni namen diplomske naloge je bil povod za raziskovanje in klasifikacijo dela Bojana Adamiča. Skladatelj, dirigent, aranžer, izvajalec glasbe, začetnik in ustvarjalec sodobne zabavne in jazz glasbe v Sloveniji, avtor nekaj tisoč skladb in priredb. Pisal je za simfonični orkester, pihalno godbo, za plesni, jazzovski in priložnostni orkester ali zasedbo in za soliste. Njegov opus sestavlja filmska glasba, simfonična, komorna, scenska, vokalna, šanson, muzikal, glasba za pihalni orkester, glasba za otroke in mladino, popevke, jazz glasba. Za Adamičevo glasbo je značilno naslanjanje na folklorne elemente, ki jih uporablja nevsiljivo, modificirane na njegov način. Odlikuje se po izvirnosti v tematiki, obdelavi, zvočnosti in inštrumentaciji. Povod za diplomsko delo o Bojanu Adamiču je bila skladba Tinkarin rojstni dan, za klarinet in klavir. Skladbo sem Aleksander Šijanec zaigral v 3. letniku študija, za nastop na javnem koncertu Pedagoške fakultete. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Teoretičnega, opis življenja in dela Bojana Adamiča, in praktičnega, nastop treh Adamičevih skladb za klarinet: Po Ribniško, za kvartet klarinetov, Suita za klarinet, čelesto in godalni orkester, 3. st. umirjeno, arr: prof. Robert Kamplet, za klarinet in klavir, Tinkarin rojstni dan, za klarinet in klavir.
Ključne besede: bojan, adamič, skladatelj, dirigent, biografija, jazz, klarinet
Objavljeno: 03.07.2012; Ogledov: 4368; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (561,33 KB)

2.
IZBOR DEL IZ ZBIRKE »SKLADBE ZA KLARINET« ZA OSNOVNO STOPNJO GLASBENEGA ŠOLSTVA
Marko Furek, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela in diplomskega nastopa. Teoretični del se deli na dva dela. V prvem so predstavljeni skladatelji, katerih dela sem izbral. Predstavitev skladateljev zajema njihov življenjepis, glasbeno dejavnost, kompozicijsko tehniko, slog in seznam del. V drugem delu sem oblikovno, ritmično, harmonsko in interpretativno analiziral tri izbrana dela: Selanka, op. 16 (Zdenek Fibich), Ajda in klarinet (Marjan Grdadolnik) in Polka (Pavel Šivic).
Ključne besede: klarinet, Marjan Grdadolnik, Zdenek Fibich, Pavel Šivic, Selanka op. 16, Ajda in klarinet, Polka
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 2012; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (7,33 MB)

3.
SOLISTIČNA LITERATURA ZA KLARINET SLOVENSKIH SKLADATELJEV MED LETOMA 1950 IN 2012
Sanja Hvalec, 2015, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu-teoretičnem delu, je predstavljena literatura za klarinet, ki so jo napisali, ustvarili slovenski skladatelji. Predstavljeno je Društvo slovenskih skladateljev, ki igra pomembno, če ne največjo, vlogo pri tem, da podpira in daje možnost slovenskim skladateljem da se razvijajo, komponirajo in da so njihove skladbe tudi izvedene. Drugi del je praktični del magistrskega dela v obliki magistrskega nastopa. Zaigrane bodo tri skladbe. Te so: Tri pravljice za klarinet in klavir, skladatelja Marijana Lipovška, drugi stavek Sonate brevis, ki jo je napisal Zlatan Vauda in Tri skladbe za solo klarinet skladatelja Ambroža Čopija, od katerih bom zaigrala prvo skladbo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE:  klarinet,  slovenski skladatelji,  Društvo slovenskih skladateljev,  Tri pravljice,  Sonata brevis,  Tri koncertne skladbe.
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 973; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (339,37 KB)

4.
Analiza zvočnih spektrov glasbenih tonov klarineta in flavte
Sergej Hribernik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu študiramo fizikalne osnove delovanja klarineta in flavte. Izvedemo eksperiment, pri katerem izmerimo zvočne spektre treh različnih glasbenih tonov teh dveh glasbil. Pri obravnavi klarineta izmerimo zvočne spektre za glasbene tone D1, Gis in D pri obravnavi flavte pa zvočne spektre za glasbene tone C2, G1 in C1. Pri analizi izmerjenih podatkov poskušamo nastanek tonov pri klarinetu in flavti pojasniti z nastankom stoječega zvočnega valovanja v trupu glasbila. Flavto obravnavamo kot odprto ravno cev, klarinet pa kot poldprto ravno cev [1]. V obeh primerih analiziramo ojačitev sodih in lihih višjih harmoničnih frekvenc izbranih tonov v trupu glasbil. Analiza zvočnih spektrov izbranih tonov flavte kaže, da smemo flavto v zelo dobrem približku obravnavati kot ravno odprto cev, saj se izmerjene osnovne kakor tudi višje sode in lihe harmonične frekvence tonov dobro ujemajo s teoretično napovedanimi frekvencami preprostega modela stoječega valovanja v odprti cevi. Rezultati eksperimenta pokažejo, da so v glasbenih tonih klarineta, zraven lihih, prisotne tudi sode višje frekvence osnovnih glasbenih tonov, česar s preprostim fizikalnim modelom stoječega zvočnega valovanja v poldprti ravni cevi ni mogoče pojasniti. Z eksperimentom podrobneje preučimo, v katerih delih trupa klarineta se ojačujejo lihi in sodi višji harmoniki. Eksperiment pokaže, da se sodi višji harmoniki ojačajo v ustniku, sodčku in odmevniku oz. lijaku klarineta. Ti deli klarineta niso ravne cevi, temveč so koničaste ali sodčaste oblike.
Ključne besede: Klarinet, prečna flavta, zvok, zvočni spekter, stoječe zvočno valovanje v ravni cevi.
Objavljeno: 18.05.2016; Ogledov: 885; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (815,69 KB)

5.
Uporaba skladb, ki posegajo na jazz področje na glasbenih šolah in uvrstitev klarineta v nadstandardne jazz programe
Julija Fajhtinger, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je zasnovano kot empirično delo. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Obravnava uporabo jazz skladb ali skladb, ki vsebujejo elemente jazza na klasičnih programih v nižjih glasbenih šolah, pojav klarineta v nadstandardnih jazz programih v svetu in v Sloveniji. Preučuje, ali učitelji na nižjih glasbenih šolah uvrščajo jazz skladbe ali skladbe z elementi jazza v svoje poučevanje, ali imajo kakšne izkušnje na tem področju in kako je na področju jazza v Sloveniji zastopan klarinet. Teoretični del obsega splošni del o jazzu in pojavu klarineta v tej zvrsti ter pogovore z aktivnimi jazz glasbeniki v Sloveniji, ki so iz svojih življenjskih aktivnostih na tem področju povedali, kako je bilo s pojavom jazza pri nas in kako je bilo s pojavom klarineta v jazzu. Z anketnim vprašalnikom smo torej izvedeli, ali se učitelji poslužujejo skladb, ki posegajo na področje jazza ali vsebujejo elemente jazza, če so imeli priložnost izobraževanja v tej smeri, kje so dobili znanje za poučevanje in če poznajo splošno področje jazza. V magistrskem delu so predstavljeni rezultati anketnih vprašalnikov, ki so jih reševali učitelji klasičnih programov na nižjih glasbenih šolah v Sloveniji.
Ključne besede: Jazz, glasbena šola, glasbeno šolstvo, klarinet, nadstandardni programi
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 129; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici