| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava nekaterih ekstrakcijskih metod za določanje vsebnosti kalija v trdnih materialih
Petra Korber, 2020, diplomsko delo

Opis: Kalij spada med najpomembnejša rastlinska makrohranila in je nujno potreben za rast in razvoj rastlin in živali. Določanje kalija postaja predvsem v kmetijstvu vedno pomembnejše. Lahko dostopni kalij je tisti del celokupne vsebnosti, ki se nahaja v talni raztopini ali pa je kot koloid razpršen v tleh in je kot tak dostopen za rastline. Tekom diplomskega dela smo izvedli študijo vsebnosti kalija v štirih trdnih materialih, v travi, pepelu, blatu čistilnih naprav in v zemlji. Vsebnost kalija smo določevali s hitrimi testi, kivetnimi testi in s kalijevo ion selektivno elektrodo. Za razkroj trdnih snovi se lahko uporabljajo različna ekstrakcijska topila. Določitev kalijevih ionov v trdnih materialih smo izvedli s petimi različnimi topili in metodami za ekstrakcijo trdnih snovi. Uporabili smo sledeče metode: i) Olsenovo metodo kjer pripravimo ekstrakcijsko topilo tako, da v destilirano vodo dodamo natrijev hidrogenkarbonat; ii) Bray in Kurtzovo metodo 1 ter iii) Bray in Kurtzovo metodo 2, kjer je topilo mešanica amonijevega fluorida in klorovodikove kisline, redčena z destilirano vodo. Razlika med metodama ii) in iii) je v količini klorovodikove kisline, ki jo dodamo ekstrakcijskemu topilu; iv) Al metoda po Egner -Riehm – Domingu, ki je največkrat uporabljena metoda za ekstrakcijo trdnih snovi. Po tej metodi je topilo mešanica amonijevega laktata in ocetne kisline, redčena v destilirani vodi ter v) Williams in Stewartova metoda, kjer je ekstrakcijsko topilo ocetna kislina, redčena v destilirani vodi. Vsebnost kalija v vzorcih smo najprej preverili s hitrimi testi, da smo ugotovili približno koncentracijsko območje. Glede na rezultate smo vzorce ustrezno redčili in vsebnost kalija določili še s kivetnimi testi. Vsebnost kalija v pepelu smo določili tudi s kalijevo ion selektivno elektrodo. Rezultati dobljeni s kivetnimi testi za metodi D1 in D2 zaradi velikega redčenja niso natančni in znatno odstopajo od ostalih. Metoda C se je izkazala kot metoda pri kateri se je iz vseh materialov izločilo dosti kalijevih ionov. Najmanj kalija se je izločilo z metodo E. Koncentracije kalija za pepel, ki so dobljene z ISE so veliko nižje od povprečnih vrednosti kalorimetričnih metod. Največ kalija se je izločilo iz pepela, najmanj pa iz zemlje.
Ključne besede: biološki material, makrohranila, kalij, vsebnost kalija, ekstrakcijske metode, kivetni testi, ion selektivna elektroda
Objavljeno: 13.10.2020; Ogledov: 204; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

2.
Uporaba kivetnih testov za kontrolo odpadnih vod
Mateja Okleščen, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je, da ugotovimo, ali kivetni testi lahko zamenjajo standardno metodo za kontrolo odpadnih voda na čistilni napravi. Primerljivost metod smo preizkušali z dvema parametroma: KPK (kemijska potreba po kisiku) in NH4-N (amonijev dušik). Različne vzorce odpadne vode smo odvzeli na različnih delih čistilne naprave. KPK odpadne vode smo določili na treh različnih fotometrih WTW S12, Merck Nova 60 in WTW SpectroFlex 6100 ter jih primerjali z rezultati standardne metode. Z izbranim statističnim testom smo preverili primerljivost med različnimi metodami. Rezultati diplomske naloge kažejo, da standardno metodo pri spremljanju učinkovitosti delovanja čistilne naprave lahko nadomestimo s kivetnimi metodami. Za meritve KPK smo največjo primerljivost standardne in kivetne metode dosegli na fotometru WTW S12, večje odstopanje kažejo meritve na fotometrih Merck Nova 60 in WTW SpectroFlex 6100. Dobro primerljivost standardne metode in kivetnega testa NANOCOLOR Ammonium 04 kažejo tudi meritve NH4-N.
Ključne besede: Odpadne vode, kontrola odpadnih vod, kivetni testi, standardne metode, statistika
Objavljeno: 18.07.2012; Ogledov: 2105; Prenosov: 189
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici