SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
Zamreženje celuloznih tekstilnih substratov z nenasičenimi karboksilnimi kislinami
Vera Vivod, 2009, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo proučevali uporabo mešanice nenasičene bifunkcionalne karboksilne kisline (maleinska kislina) in natrijevega hidrogen fosfata I kot reagenta za doseganje polifunkcionalnosti bombažnega substrata. Preiskovali smo kemijske reakcije med maleinsko kislino (MA) in natrijevim hidrogen fosfatom I (SHP) v trdnem stanju pri povišani temperaturi, nadalje smo proučevali proces zamreženja MA in adicije SHP na dvojno C=C vez MA, ki je vezana na bombaž. Potek kemijskih reakcij mešanic MA in SHP v trdnem stanju smo proučevali z FT-Raman in ATR FT-IR spektroskopijo. Pri tem smo raziskali vliv temperature in časa segrevanja in molarnih razmerij med obema komponentama mešanice na mehanizem reakcije. Bombažni substrat smo obdelali z obdelovalnimi kopelmi, ki so vsebovale MA/SHP. Proučevali smo vpliv molarnih razmerij med obema komponentama v obdelovalni kopeli na učinkovitost apreture. Z MA/SHP sistemom obdelan celulozni tekstilni material je lahko potencialeno ognjevaren in ima istočasno vrhunske lastnosti (nemečkljivost, dimenzijska stabilnost). Mehanizem estrenja MA na hidroksilne skupine celuloze in adicija SHP na C=C dvojno vez maleinske kisline smo proučevali z ATR-FT IR in Raman spektroskopijo. Vsebnost fosforja na obdelanem tekstilnem substratu smo določili z ICP atomsko emisijsko spektroskopijo. Končni rezultat zamreženja hidroksilnih skupin celuloze z MA/SHP sistemom smo ovrednotili z merjenjem kotov razgubanja. Ugotovili smo, da lahko sistem MA/SHP uporabimo kot potencialni ognjevarni reagent, saj vsebuje fosfor in istočasno lahko tako obdelanemu materialu izboljšamo nemečkljivost. Iz rezultatov raziskovalnega dela lahko zaključimo, da poteka zamreženje bombažnega celuloznega substrata tako, da se natrijev hidrogen fosfat I adicijsko veže na dvojni C=C vezi maleinskih kislin, ki so vezane na hidroksilne skupine celuloze preko esternih vezi, pri čemer pride do premreženja.
Ključne besede: zamreženje, nenasičene karboksilne kisline, celuloza, FT-Raman spektroskopija, FT-IR spektroskopija
Objavljeno: 06.04.2009; Ogledov: 2339; Prenosov: 173
URL Celotno besedilo (1,71 MB)

6.
RAZVOJ IN VALIDACIJA HPLC-UV METODE ZA SOČASNO DOLOČANJE IZBRANIH HIDROKSCIMETNIH KISLIN V VZORCU VINA
Mateja Lovrec, 2009, diplomsko delo

Opis: Preučevali smo vsebnost p-kumarne in ferulne kisline v vzorcih vin. Metoda temelji na analizi HPLC z UV zaznavo. Uporabili smo izokratsko elucijo. Na osnovi topnosti standardov p-kumarne in ferulne kisline smo izbrali mobilno fazo mešanice vode in metanola (82:18) z 2 % ocetne kisline. Kot interni standard smo uporabili o-kumarno kislino. Kromatografske pogoje smo optimirali, da bi dobili najboljšo ločitev preiskovanih spojin. Spojine smo identificirali glede na retencijski čas in s pomočjo podatkov iz literature. Standardne raztopine smo pripravlili v koncentracijskem območju od 1 do 10 μg/ml in od 0,1 do 1 μg/ml. Rezultate smo statistično ovrednotili v skladu z zahtevami validacije (delovno območje, linearnost, ponovljivost, točnost, meja določanja LOQ, mejo zaznave LOD). Vzorce rdečega vina in belega vina smo pripravili z ekstrakcijo, s centrifugiranjem in s filtriranjem. Iz rezultatov je razvidno, da vzorec rdečega vina vsebuje višje koncentracije preiskovanih spojin kot vzorec belega vina. Dokazali smo, da je predlagana analizna metoda za določevanje p-kumarne in ferulne kisline z uporabo HPLC primerna, natančna in točna.
Ključne besede: Fenolne spojine, rdeče vino, belo vino, validacija, hidroksicimetne kisline, p-kumarna kislina, ferulna kislina, o-kumarna kislina, tekočinska kromatografija.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2470; Prenosov: 370
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

7.
Vpliv defoliacije vinske trte na temperaturo jagod in kemijski sestav soka pri sortah 'Rizvanec' in ' Šipon'
Barbara Slavinec, 2009, diplomsko delo

Opis: V letu 2008 smo na posestvu Vinogradništva Slavinec (Mihalovci) ugotavljali vpliv defoliacije vinske trte na temperaturo jagod in kemijski sestav soka pri sortah 'Rizvanec' in 'Šipon'. Temperatura jagod pri sorti 'Šipon' (2. 8. 2008, 11:30— 12:00) na zunanji strani grozda je bila pri defoliaciji večja za 1,3 ° C od notranje strani grozda, pri kontroli na grozdih, izpostavljenih soncu (GS), pa je bila večja za 1,2 ° C. Na grozdih pod listi (GL) ni bilo statistično značilnih razlik med zunanjo in notranjo stranjo grozda (p = 0,05). Podobne razlike so bile tudi pri sorti 'Rizvanec'. V oblačnem dnevu (20. 7. 2008) ni bilo statistično značilnih razlik. Največja razlika (11,4° C) med temperaturo zraka in temperaturo jagod je bila pri sorti 'Rizvanec´ (13. 7. 2008) na zunanji strani grozda izpostavljenega soncu pri kontroli (GS). Pri defoliaciji je bila največja vsebnost sladkorja ('Rizvanec' 82 °Oe, 'Šipon' 77 °Oe), ter najmanjša vsebnost skupnih titracijskih kislin ( 'Rizvanec' 5,3 g/l, 'Šipon' 8,7 g/l) in jabolčne kisline ('Rizvanec' 1,7 g/l, 'Šipon' 5,7 g/l). Pri sorti 'Rizvanec' defoliacija ni vplivala na oploditev (kontrola 110, defoliacija pa 121 jagod na grozd). Pri sorti 'Šipon' je bilo pri defoliaciji manjše število jagod na grozd (87) v primerjavi s kontrolo (107).
Ključne besede: vinska trta, defoliacija, temperatura jagod, sladkor, kisline
Objavljeno: 19.10.2009; Ogledov: 2084; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (21,29 MB)

8.
VPLIV DODATKA »SELACID® GREEN GROWTH« NA PITOVNE LASTNOSTI BROJLERSKIH PIŠČANCEV
Eva Gačnik Hrastnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili vpliv in delovanje krmnega dodatka »Selacid® Green Growth« na proizvodne lastnosti brojlerskih piščancev. Poskus se trajal 42 dni na Testni postaji za perutnino, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru. Piščanci petelinčki provenience ROSS 308, so bili krmljeni s krmnimi mešanicami iz redne proizvodnje , ki smo jih razdelili v 4 testne skupine po 300 živali. Testna skupina A je predstavljala kontrolno skupino, ki je prejemala krmo brez dodatka, piščanci testnih skupin B, C in D pa so v krmi prejemali dodatek »Selacid® Green Growth« v različnih odmerkih na tono krme. »Selacid® Green Growth« je koncentriran prehranski dodatek, s posebno kombinacijo kratkoverižnih organskih kislin in srednjeverižnih maščobnih kislin ter njihovih soli, s širokim spektrom delovanja na Gram- kot na tudi z Gram+ bakterije v prebavnem traktu perutnine. Osnovni namen in cilj raziskave je bil ugotoviti, ali krmni dodatek pozitivno vpliva na rentabilnost proizvodnje piščančjega mesa. Rezultati so pokazali, da so piščanci iz kontrolne skupine A pri tehtanjih dosegli nižjo telesno maso. Piščanci iz testnih skupin B, C in D so dosegli tudi nižjo konverzijo krme, prav tako pa so statistično značilno (P≤0,05) odstopali pri doseženem proizvodnem številu, ki je bilo višje kot pri kontrolni skupini A.S tem smo potrdili pozitiven učinek testiranega dodatka.
Ključne besede: brojlerski piščanec / prehrana / organske kisline / alternativni krmi dodatki / »Selacid® Green Growth«
Objavljeno: 30.11.2009; Ogledov: 2013; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (472,22 KB)

9.
ENCIMSKA ESTERIFIKACIJA MLEČNE KISLINE V IONSKIH TOPILIH PRI KONVENCIONALNIH IN NEKONVENCIONALNIH POGOJIH
Andreja Dobaj, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana encimska esterifikacija v ionskih toplih pri kontrolirani vsebnosti vode pod konvencionalnimi pogoji (stresalni inkubator, tip GLF 3031) in nekonvencionalnimi pogoji (mikrovalovni sistem, model BenchMate ) segrevanja. Pri predhodno določeni reakcijski mešanici (etanol ali butanol, mlečna kislina, encim Candida antarctica lipaze B — CALB, ionska tekočina Cyphos 202 ali Cyphos 201) smo spreminjali dva procesna parametra, temperaturo in začetno vsebnost vode, tako da smo dobili najvišjo presnovo reakcije pri določen parametru. Na osnovi eksperimentalnih podatkov smo prišli do spoznanja, da je imelo mikrovalovno segrevanje precej bolj ugoden vpliv na encimsko esterifikacijo mlečne kisline in alkohola v ionski tekočini kot konvencionalno segrevanje. Ugotovili smo, da so mikrovalovni žarki povzročili hidrolizo laktilnega estra mlečne kisline (dimer mlečne kisline) med reakcijo, zato je bilo med reakcijo na razpolago več mlečne kisline, kar je posledično povzročilo tudi višje presnove reakcije. Dodajanje ali odvzemanje vode je znižalo presnovo reakcije pri optimalni temperaturi, T = 60ËšC.
Ključne besede: konvencionalni in nekonvencionalni način segrevanja, biokataliza v ionskih topilih, kontrolirana vsebnost vode, etilni in butilni ester mlečne kisline.
Objavljeno: 09.09.2010; Ogledov: 1728; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (649,63 KB)

10.
Vpliv nadmorske višine na razvojne faze ter kemijski sestav grozdja in vina sorte 'Sauvignon'
Maja Ogrizek, 2010, diplomsko delo

Opis: V letu 2009 smo v Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede pri sorti 'Sauvignon' preučevali vpliv nadmorske višine na razvojne faze ter kemijski sestav grozdja in vina. Merili smo temperaturo zraka, grozda in lista na vzhodni in zahodni strani vrste, na dveh različnih nadmorskih višinah. Na vsakem merilnem mestu je bilo opravljenih 10 meritev vsake pol ure. Največja razlika v temperaturi zraka v vinogradu (3,7 °C) je bila 13. 8. 2009 ob 10.30 uri, zgoraj 29 °C, spodaj 32,7 °C. Največja razlika v temperaturi grozdov (15,7 °C) je bila med grozdoma na zahodni strani vrste 13. 8. 2009 ob 10.30 uri, zgoraj 20,9 °C, spodaj 36,6 °C (p = 0,05). Začetek brstenja je bil pri obeh nadmorskih višinah 9. aprila. V spodnjem delu vinograda je bila večja vsebnost sladkorja in manjša vsebnost skupnih titracijskih kislin ter večja pH vrednost. Po trgatvi (29. 9. 2009) je imel grozdni sok iz spodnjega dela vinograda za 3 °Oe več sladkorja in 0,8 g/l manj skupnih titracijskih kislin. Vino iz spodnjega dela vinograda je vsebovalo 0,6 vol. % več alkohola (13,3 vol. %), 0,7 g/l manj skupnih titracijskih kislin (6,8 g/l) in 1,6 g/l več reducirajočih sladkorjev (3 g/l).
Ključne besede: vinska trta, nadmorska višina, temperatura, sladkor, kisline
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 1428; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (805,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici