Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Sirotka je eden od proizvodov pri proizvodnji sira v mlekarski industriji. Sestavine sirotke se obravnavajo kot sestavine z dodano vrednostjo v formulah za dojenčke, hrani in pijači za športno prehrano ter drugih živilskih izdelkih. Sirotka je vir raznovrstnih biološko aktivnih spojin z edinstvenimi funkcionalnimi lastnostmi in omogoča živilski industriji, da razvije funkcionalna živila s potencialnimi zdravstvenimi koristmi. Sirotka je sestavljena iz različnih komponent, kot so proteini, mineralne soli, laktoza, mlečna maščoba, mikroorganizmi in ostale snovi (Barukcic et al., 2014). Za svežo sirotko je značilno, da je zelo dovzetna za kvarjenje zaradi prisotnosti mikroorganizmov, zato je potrebno, da jo hranimo pri ustreznih pogojih. V mlekarski industriji se pogosto uporabljajo postopki mikrofiltracije (MF) in ultrafiltracije (UF), kjer se MF uporablja za odstranitev mikroorganizmov, bakterij in nečistoč, medtem ko se UF uporablja predvsem za koncentriranje sirotke. V zadnjih 10 letih je mlekarska industrija spoznala, da se lahko s postopkom mikrofiltracije iz kisle sirotke ločijo različni mikroorganizme, proteini, kazein, bakterije, maščobe in različne lipide. Z metodo mikrofiltracije prav tako predelamo kislo sirotko, da lahko postane varna za izpust v okolje. Nepredelana kisla sirotka namreč vsebuje veliko nitratov in fosfatov, ki povzročajo evtrofikacijo naravne vode, kar pa pomeni odmiranje naravnih organizmov in poseganje v naravno kroženje snovi. Pri postopku mikrofiltracije, se na keramičnih membranah ustvari biološki film mikroorganizmov. Glavni problem postane močno mašenje keramične membrane zaradi tega filma, ki onemogoča nadaljnjo filtracijo. Pojavi se potreba po vzpostavitvi najbolj učinkovitega načina oz. postopka čiščenja membrane s primernimi čistili.
Ključne besede: Sirotka, kisla sirotka, mikrofiltracija, keramična membrana, ultrafiltracija, postopek čiščenja membrane, ultrasil, filtracija, koncentrirana sirotka, diafiltracija
Objavljeno v DKUM: 13.10.2020; Ogledov: 1369; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,63 MB)

Opis: Fizikalno-kemijska obdelava, kot je postopek mikrofiltracije (MF) in ultrafiltracije (UF) sirotke, povzroča reverzibilno in ireverzibilno mašenje por keramičnih membran kot tudi spremembe v strukturi in interakciji proteinov s številnimi komponentami sirotke ter površino membran. Slednje vodi do denaturacije in agregacije proteinov in ravno tako prispeva k mašenju membrane. Vrste in obseg proteinskih interakcij so odvisni od pogojev obdelave, sestave in ionske moči sirotke ter vrednosti pH. Obdelave, ki destabilizirajo strukturo sirotkinih proteinov in spodbujajo razvijanje proteinov, pospešijo interakcije med sirotkinimi proteini v raztopini in vodijo do različnih intramolekularnih ali intermolekularnih reakcij. Sirotka vsebuje različne komponente, kot so mikroorganizmi, encimi in proteini, zaradi katerih se njihove lastnosti s časom in z različnimi pogoji shranjevanja spreminjajo in vplivajo na medsebojne interakcije. Pomembno je bilo opredeliti fizikalno-kemijsko in mikrobiološko stabilnost sirotke, ki se je spremljala po preteku enega tedna, da se določi vpliv temperature in način shranjevanja sirotke pred pričetkom postopkov MF in UF. Namen testiranj MF in UF membran je bila je optimizacija procesov, s ciljem doseganja visoke prepustnosti za sirotkine proteine (predvsem laktoferina - LF) in zadrževanje mikroorganizmov ter drugih komponent sirotke, ki bi omejevale uporabo sirotke v nadaljnjih postopkih predelave. V eksperimentih smo opredelili najbolj učinkovit režim delovanja MF keramične membrane ter režim čiščenja le-teh, ki omogoča čim daljše delovanje filtracije brez zamašitve membran ter povrnitev polnega pretoka po zamašitvi. Ugotovili smo, da aktivnost encima laktoperoksidaze (LPO) hitro pada ne glede na shranjevanje sirotke. Protein LF je stabilen 8 dni v hladilniku, medtem ko na sobni temperaturi postopoma razpade. Z MF keramično membrano s premerom por 0,5 μm smo dosegli 51 % prepustnost LF v permeat pri tlaku 1 bar. Opazili smo, da je membrana učinkovito očiščena v treh korakih, in sicer s 0,4 % raztopino natrijevega hidroksida (NaOH), 0,3 % raztopino dušikove kisline (HNO3) in 0,5 % raztopino natrijeviega hipoklorida (NaOCl) pri temperaturi 60 °C in pri večji hitrosti črpalke kot je delovna ter pri tlaku povratnega toka 0,5 bar. UF keramična membrana s premerom por 0,05 μm je 100 % zadržala protein LF v retentatu.
Ključne besede: kisla sirotka, stabilnostna študija, keramične membrane, mikrofiltracija, čiščenje keramičnih membran
Objavljeno v DKUM: 17.09.2019; Ogledov: 1761; Prenosov: 207
Celotno besedilo (4,41 MB)

Opis: V letih od 2002 do 2009 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo (Meranovo) Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru proučevali vpliv podlage 'Börner' in še devetih drugih podlag ('Kober 5BB', 'SO4 kl. 31', 'Riparia', 'SO4 kl. 5', '196/17', 'SO4 kl. 102', '41B/72', 'SO4 kl. 15' in 'Kober 5BB kl. 13/5') na nekatere biometrične in fiziološke parametre sorte 'Sauvignon' na kislih tleh. V času trajanja poskusa je bil največji potencial rodnosti pri podlagi '41B/72', ki je imela v vseh poskusnih letih največji pridelek 3,3 kg grozdja na trs in se je v tem parametru razlikovala od večine podlag. Potrjene so bile tudi razlike v pridelku med leti. Največji pridelek je bil v letu 2003, za 15 % manjši v 2004 ter za 60 % manjši v letu 2005. Tudi podlaga 'Börner' je vplivala na večjo maso pridelka v primerjavi s podlagami '196/17', 'Riparia', 'SO4 kl. 31' in 'SO4 kl. 102'. V primerjavi s standardno podlago 'Kober 5BB' pa ni bilo razlik (p ≤ 0,05). Med podlagami so bile tudi razlike v mehanski sestavi grozdov sorte 'Sauvignon'. Pri podlagi 'Börner' je bila v primerjavi z nekaterimi podlagami večja masa grozda in pecljevine, od 13 do 28 % pa je bila tudi večja masa 100 jagod. Podlage so imele največji vpliv na število in maso pečk v sušnem letu 2003, ko je bilo med njimi največ razlik. Podlage so imele vpliv tudi na vegetativne parametre sorte 'Sauvignon', razlike v masi suhe snovi rozg pa so bile tudi med leti. Največjo maso suhe snovi rozg je imela podlaga '196/17', ki spada med bujne podlage. Velik vpliv na bujnejšo rast sorte 'Sauvignon' sta imela tudi klona podlage 'SO4' (kl. 5 in kl. 102). Ob upoštevanju manjših razlik v pridelku grozdja, lahko sklepamo, da podlagi 'SO4 kl. 5' in 'SO4 kl. 102' ne spadata med šibke podlage. Glede bujnosti je podlaga 'Börner' primerljiva z večino preizkušanih podlag, bujnejši podlagi sta bili '196/17' in 'SO4 kl. 5', šibkejša pa 'Riparia'. Podlage in leta so vplivala na povprečni delež suhe snovi rozg (49,4 %), pri večini je bil optimalni delež suhe snovi samo v letu 2003. Vrednost Ravazovega indeksa se pri trsih na podlagi 'Börner' ni razlikovala od ostalih podlag. V nobenem terminu podlage niso vplivale na vsebnost N v listih. Podlage so vplivale na intenzivnost barve listov, podlaga 'Börner' se ni razlikovala od ostalih podlag (p ≤ 0,05). Pri kemijski sestavi grozdnega soka smo ugotovili, da podlaga 'Börner', v primerjavi z ostalimi podlagami, ni vplivala na vsebnost sladkorja, v pH vrednosti, pa se je razlikovala le od podlage '41B/72'. Podlaga 'Börner' je vplivala na manjšo vsebnost skupnih titracijskih kislin v grozdnem soku v primerjavi s tremi kloni podlage 'SO4' ('SO4 kl. 5', 'SO4 kl. 102' in 'SO4 kl. 15') in podlago 'Kober 5BB kl. 13/5'. V letu 2003 je bila povprečna vsebnost skupnih titracijskih kislin za 25 % manjša kot v letu 2005 in 35 % manjša kot v letu 2002. V primerjavi z nekaterimi podlagami pa je bila manjša tudi vsebnost vinske, jabolčne in citronske kisline. Večjo vsebnost FAN in skupnega dušika v grozdnem soku sorte 'Sauvignon', kot pri podlagi 'Börner' smo ugotovili pri podlagah 'SO4 kl. 102' in '196/17' v vsebnosti prolina pa ni bilo razlik (p ≤ 0,05). V vseh letih izvedbe poskusa so podlage vplivale tudi na mineralno sestavo grozdnega soka. Pri podlagi 'Börner' je bila manjša vsebnost kalija v grozdnem soku v primerjavi s podlago '196/17', večja vsebnost magnezija v primerjavi z 'SO4 kl. 15' in 'Kober 5BB kl. 13/5' ter manjša vsebnost kalcija v primerjavi s podlago 'Riparia'. Pri podlagi 'Börner' smo ugotovili močno pozitivno korelacijo (r = 0,83; p < 0,001) med vsebnostjo kalija in vsebnostjo skupnih titracijskih kislin v grozdnem soku. Vsebnost železa v grozdnem soku sorte 'Sauvignon' je bila pri trsih na podlagi 'Börner' večja kot pri podlagah 'Kober 5BB', 'Kober 5BB kl. 13/5' in 'SO4 kl. 15', večja pa je bila tudi vsebnost bakra v primerjavi s podlago 'SO4 kl. 102' (p ≤ 0,05).
Ključne besede: vinska trta, podlaga, 'Börner', rast, pridelek, kakovost, 'Sauvignon', kisla tla
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 2842; Prenosov: 249
Celotno besedilo (2,29 MB)

Opis: Obdelava tekstilnih odpadnih voda je težavna zaradi njene kompleksne sestave. Največji onesnaževalci teh voda so barvila, ki so težko razgradljiva. Za razbarvanje tekstilnih odpadnih voda je bilo razvitih mnogo različnih metod, vendar zaradi raznolike sestave barvil še niso odkrili univerzalnega postopka. Koagulacija/flokulacija je fizikalno - kemijska metoda, ki je učinkovita pri obdelavi tekstilnih odpadnih voda. Lahko se uporablja kot samostojen proces, v kombinaciji z drugo metodo ali pa kot predobdelava, na primer za membranski bioreaktor. Uporaba membranskega bioreaktorja je postala privlačna alternativa obdelave odpadnih voda, ker vsebuje kombinacijo biološkega čiščenja z aktivnim blatom in membransko filtracijo.Namen diplomske naloge je bilo očistiti modelno sintetično odpadno vodo, ki smo jo pripravili v laboratoriju, s koagulacijo/flokulacijo in membranskim bioreaktorjem. Pri izvajanju koagulacije/flokulacije smo ugotovili, da je FeCl3 bolj učinkovit koagulant pri obdelave modelne odpadne vode, kot Al2(SO4)3. Med obratovanjem MBR pa smo s spremljanjem nekaterih parametrov in izvajanjem kemijskih analiz ugotovili, da se je KPK po biološki obdelavi znižal za 30% in obarvanost za 32 %, po ultrafiltraciji pa se je KPK znižal za 64 % ter obarvanost za 76 %.
Ključne besede: membranski bioreaktor, koagulacija, flokulacija, obdelava tekstilne odpadne vode, aktivno blato, biološko čiščenje, ultrafiltracija, kisla barvila
Objavljeno v DKUM: 12.10.2011; Ogledov: 3721; Prenosov: 317
Celotno besedilo (2,94 MB)