| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Antibiotična zaščita v kirurgiji
Matej Žnidarič, 2019, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: perioperativna antibiotična zaščita, kirurgija, intervencija, ortopedija, urologija, perinatologija
Objavljeno: 30.11.2020; Ogledov: 92; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (507,61 KB)

2.
Intratekalna analgezija ob splošni anesteziji za laparoskopske ginekološke operacije: vpliv na mikrohemodinamiko, stresni odgovor in bolečino
Marko Zdravković, 2020, doktorska disertacija

Opis: Izhodišče Mikrohemodinamsko dogajanje in regionalna dostava kisika sta v anesteziologiji pomembna zaradi povezave med moteno mikrocirkulatorno funkcijo in slabšim perioperativnim izhodom. Kljub manj boleči laparoskopski kirurški tehniki v primerjavi s klasično “odprto” kirurgijo pa bolnice po laparoskopskih ginekoloških operacijah občutijo hudo bolečino v 40% do 65% primerov. Dodatek intratekalne anelgezije k splošni anesteziji bi teoretično lahko izboljšal mikrocirkulacijo in perioperativno zdravljenje bolečine ter zmanjšal stresni odgovor. Metode Bolnice (n=102), ki so imele načrtovano laparoskopsko ginekološko operacijo, smo naključno razvrstili v tri skupine. Prejele so kombinacijo splošne anestezije z nizkim odmerkom intratekalne analgezije (NOIA: 7,5 mg levobupivakaina in 2,5 μg sufentanila) ali zelo nizkim odmerkom intratekalne analgezije (ZNOIA: 3,75 mg levobupivakaina in 2,5 μg sufentanila) ali zgolj splošno anestezijo (kontrolna skupina). Uporabili smo 3 minutni zažemni test in s spektroskopijo blizu infrardečega spektra izmerili tkivno oksigenacijo in opredelili mikrocirkulatorno funkcijo v m. brachioradialis in m. triceps surae v treh časovnih točkah: pred uvodom v splošno anestezijo, 5 minut po trahealni intubaciji in 15 minut po začetku pnevmoperitoneja. Primarni mikrohemodinamski izidi so bili: (1) primerjava spektroskopsko dobljenih mikrohemodinamskih parametrov med skupinami; (2) primerjava mikrovaskularnih trendov v mišicah nog s tistimi v mičicah rok znotraj skupin; in (3) korelacija krvnega tlaka s hitrostjo povratka tkivne oksigenacije po zažemnem testu. Trije primarni cilji s področja lajšanja bolečine so bili: (1) poraba sufentanila med operativnim posegom; (2) poraba piritramida za zdravljenje pooperativne bolečine; in (3) ocena bolečine z 11 točkovno številčno lestvico (od 0 do 10). Za oceno zgodnjega stresnega odgovora smo določili nivo kortizola in glukoze v serumu pred in med operacijo. Rezultati Med tremi skupinami ni bilo razlik v mikrohemodinamskih parametrih na podlahti. Na merilnem mestu na nogi so imele bolnice v skupinah z dodatkom intratekalne analgezije že pred uvodom v anestezijo počasnejšo hitrost tkivne reoksigenacije po zažemnem testu (NOIA 34 ±16 %/min, p=0,002; ZNOIA 36 ±13 %/min, p=0,006) v primerjavi s kontrolno skupino (52 ±27 %/min). Med splošno anestezijo smo opazili poslabšanje mikrocirkulatorne funkcije v vseh skupinah in razlik med njimi več ni bilo zaznati, med laparoskopijo pa smo zaznali pomembno zmanjšanje hitrosti tkivne reoksigenacije po zažemnem testu v skupini z NOIA (14 ±11 %/min) v primerjavi z ZNOIA (22 ±11 %/min; p=0,023) in kontrolno skupino (24 ±17 %/min; p=0,040). Poraba sufentanila (mediana [interkvartilni razpon]) je bila 2,9 (0-4) μg/h v skupini z NOIA, 4,7 (3,2-9,2) μg/h v skupini z ZNOIA in 16 (11-23) μg/h v kontrolni skupini (p<0,001), poraba piritramida znotraj 24 ur po operaciji pa 2 (0-2,5) mg, 5 (0-7,5) mg in 7,3 (2,1-9,5) mg (p=0,001), v enakem vrstnem redu skupin. Pooperativna ocena bolečine je bila ves čas <3 zgolj v skupini z NOIA. Zadovoljstvo bolnic z anesteziološko oskrbo in sodelovanjem v raziskavi je bilo ocenjeno kot odlično. Med skupinami ni bilo razlik v nivoju kortizola in glukoze v serumu. Zaključki Ne glede na uporabljeno anesteziološko tehniko so bolnice ohranile ali imele izboljšano oksigenacijo in mikrocirkulatorno funkcijo v področju m. brachioradialis med laparoskopijo. V področju m. triceps surae pa sta bili oksigenacija in mikrocirkulatorna funkcija slabši. Dodatno zmanjšanje hitrosti reoksigenacije na nogi v skupini z NOIA je treba tolmačiti z razumevanjem simpatolitičnih učinkov spinalne analgezije, ki povečajo gostoto odprtih kapilar, kar skrajša difuzijske razdalje. Nižja hitrost toka krvi ob krajših difuzijskih razdaljah je mikrohemodinamsko ugodnejša. Uporaba nizkega odmerka intratekalne analgezije zmanjša porabo opioidnih zdravil za laparoskopske ginekološke operacije in zmanjša intenziteto pooperativne bolečine.
Ključne besede: kombinirana splošna in spinalna anestezija, spinalna analgezija, intratekalna analgezija, laparoskopska kirurgija, ginekologija, hemodinamika, mikrocirkulacija, tkivna oksigenacija, zadovoljstvo pacientov, stresni odgovor, zdravljenje bolečine, poraba opioidov, pospešeno okrevanje po operaciji, kortizol
Objavljeno: 17.07.2020; Ogledov: 321; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

3.
Časopisno poročanje o otroški srčni kirurgiji - zlata kriminalistična vprašanja kot analitični okvir
Tinkara Bulovec, Danijela Frangež, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti način novinarskega poročanja o otroški srčni kirurgiji ter ugotoviti, ali lahko z analiziranimi časopisnimi članki odgovorimo na zlata kriminalistična vprašanja. Metode: Prispevek temelji na kvalitativni in kvantitativni analizi časopisnih člankov otroške srčne kirurgije, ki so bili v obdobju 2012–2016 objavljeni v Dnevniku, Delu, Večeru, Financah in Slovenskih novicah. Zlata kriminalistična vprašanja smo uporabili kot metodo za prepoznavanje nekaterih kriminalističnih vidikov v časopisnih člankih o otroški srčni kirurgiji. Ugotovitve: Prispevek predstavlja poskus uporabe zlatih kriminalističnih vprašanj kot metodo za prepoznavanje nekaterih kriminalističnih vidikov v časopisnih člankih o otroški srčni kirurgiji v Sloveniji. Ugotovili smo, da z analiziranimi časopisnimi članki lahko odgovorimo na vsa zlata kriminalistična vprašanja, razen na vprašanje »s čim«, kar lahko pojasnimo s tem, da zaradi narave očitanih kaznivih dejanj (malomarno zdravljenje, zdravniške napake, korupcija) sredstva storitve niso v ospredju. Kljub temu je metoda po našem mnenju uporabna le delno in z zadržkom. Z njo ne moremo pridobiti podrobnejših informacij o preiskovanju in dokazovanju domnevnih kaznivih dejanj. Prav tako je pri uporabi odgovorov na zlata kriminalistična vprašanja potrebna previdnost, saj z njimi pridobimo vpogled v vsebino novic, ki jih mediji objavljajo, ne pa tudi verodostojnih odgovorov na posamezno vprašanje. Časopisni članki so namreč pogosto napisani senzacionalistično in temeljijo na nepreverjenih dejstvih ter virih. Omejitve raziskave Omejitev raziskave predstavljajo predvsem senzacionalistično napisani časopisni članki kot tudi manko verodostojnih informacij o preiskovanju in dokazovanju domnevnih kaznivih dejanj v primerih otroške srčne kirurgije. Praktična uporabnost: Ugotovitve raziskave omogočajo vpogled v način in vsebino poročanja časopisov o otroški srčni kirurgiji. Izvirnost/pomembnost prispevka: Ugotovitve prispevka so uporabne za vse, ki jih ta tematika zanima.
Ključne besede: otroška srčna kirurgija, zdravstvene napake, malomarno zdravljenje, zlata kriminalistična vprašanja, analiza časopisnih člankov
Objavljeno: 15.04.2020; Ogledov: 240; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (378,01 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Vpliv diklofenaka na krvavitev, funkcijo trombocitov in porabo opiatov po premostitvi venčnih arterij
Irena Osojnik, 2019, doktorska disertacija

Opis: Po srčni operaciji učinkovita analgezija prepreči bolnikovo neugodje ter zmanjša obolevnost in dolžino hospitalizacije ter tako zmanjša stroške zdravljenja. Vodenje anestezije po srčni operaciji je multimodalni pristop in eden od pristopov je dodajanje nesteroidnega antirevmatika opiatnemu analgetiku. Nesteroidni antirevmatiki zmanjšajo porabo opiatov po operaciji in njihove stranske učinke. Uporaba nesteroidnih antirevmatikov lahko vpliva na krvavitev, moti ledvično funkcijo in povzroči možne ishemične dogodke. Z našo raziskavo smo nameravali ugotoviti, ali diklofenak zmanjša porabo opioidov in njihovih stranskih učinkov. Prav tako smo ugotavljali vpliv diklofenaka na krvavitev in funkcijo trombocitov po premostitvi venčnih arterij z uporabo zunajtelesnega krvnega obtoka. Izvedli smo kontrolirano randomizirano raziskavo, v katero je bilo zajetih 72 bolnikov. Razdelili smo jih v dve skupini. Skupina, ki je dobila diklofenak, je dobila 75 mg tega zdravila v obliki Neodolpasse v 250 ml infuziji v dveh odmerkih, prvega tri ure po operaciji in naslednjega po 12 urah. Skupina, ki ni dobila diklofenaka (kontrolna skupina), je dobila 250 ml fiziološke raztopine. Obe skupini sta dobili za analgezijo opioidni analgetik Dipidolor (piritramid) 5 mg na 8 ur in vmes po potrebi do zadovoljive analgezije. Pri bolnikih smo spremljali porabo opioidov, teste strjevanja krvi, funkcijo trombocitov in krvavitev ter porabo krvnih pripravkov po operaciji. Dodatno smo spremljali tudi morebitni porast vrednosti sečnine, kreatinina in troponina. Za analizo smo uporabili ustrezne statistične teste in p < 0,05 smo vzeli kot mejo statistične značilnosti. Z našo raziskavo pri bolnikih, ki so dobili diklofenak, nismo ugotovili manjše porabe opioidnih analgetikov po srčni operaciji in manj stranskih učinkov opioidov. Pri bolnikih, ki so dobili diklofenak, nismo ugotavljali krajšega časa do odstranitve dihalne cevke, hitrejšega odpusta iz enote intenzivne terapije in bolnišnice. Pri ugotavljanju testov funkcije trombocitov nismo ugotavljali motene agregacije trombocitov v skupini, ki je dobila diklofenak. Prav tako skupina z diklofenakom ni imela povečane krvavitve in povečane porabe krvnih pripravkov v zgodnjem pooperativnem obdobju.
Ključne besede: srčna kirurgija, premostitev venčnih arterij, zunajtelesni krvni obtok, nesteroidna protivnetna zdravila, diklofenak, agregacija trombocitov, krvavitev po srčni operaciji, pooperativna analgezija
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 439; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

5.
Zlom nosne kosti
Verena Gračner, 2018, diplomsko delo

Opis: Zlom nosne kosti je tretji najpogostejši zlom med vsemi zlomi. Kot vsak zlom tudi tega spremlja huda pred in pooperativna bolečina. Naloga zdravstvenega osebja, tako kirurgov kot medicinskih sester je, da pravočasno prepoznajo in nato obvladujejo bolečino in s tem pripomorejo k večjemu zadovoljstvu pacienta nad samo oskrbo. Bolečina je razširjen problem pri zlomu nosu. Pomembno je, da se pravočasno ugotovi in obvladuje bolečino. Gre za timsko delo zdravnikov in medicinskih sester. Danes se uporablja različna medikamentozna sredstva že v času izvajanja operativnega posega, ki še imajo potem dober učinek v pooperativnem obdobju in s tem zmanjšajo porabo opioidnih sredstev in ostalih analgetikov. Pri analizi strokovne literature smo ugotovili, da pri pacientu po operaciji nosu povzroča hudo bolečino nosna tamponada, a ne le ob vstavitvi, temveč tudi po odstranitvi tamponov. Bolečina je tudi manjša pri uporabi kombinacije pregabalina in deksametazona. S tem je zmanjšana uporaba ostale opioidne terapije. Tudi infuzija esmolola zmanjša bolečino v prvih treh urah po operaciji. Najpogosteje uporabljeni bolečinski lestvici za ocenitev akutne pooperativne bolečine po obraznem posegu sta VAS in NRS.
Ključne besede: Diagnosticiranje zloma nosne kosti, plastična in rekonstruktivna kirurgija nosu, komplikacije po zlomu nosne kosti, poškodba nosu, obvladovanje bolečine po operaciji nosu, rinoplastika.
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 1333; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

6.
Kriminalistični vidiki otroške srčne kirurgije - analiza časopisnih člankov
Tinkara Bulovec, 2016, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času smo lahko priča številnim aferam in napakam v zdravstvu. Ena izmed njih je tudi zgodba o otroški srčni kirurgiji, ki je vrhunec medijske pozornosti dosegla po objavi ugotovitev mednarodne komisije za presojo leta 2015. Javnost ima delno pravico do obveščenosti tudi z dogajanjem v zdravstvu. Mediji z objavami zdravniških nepravilnosti pripomorejo k oblikovanju javnega mnenja. Na podlagi analize časopisnih člankov smo ugotovili, da otroci največkrat niso prioriteta v člankih. Več pozornosti se posveča vodstvu in zdravnikom Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Prav tako smo v povezavi s slikovnim gradivom ugotovili, da so v člankih najpogosteje slike odgovornih za napake v programu otroške srčne kirurgije, sledijo simbolične slike otrok, bolnišnični posnetki in v zelo majhnem obsegu tudi slike staršev in otrok iz programa otroške kardiokirurgije. V diplomskem delu smo z analizo poročanja medijev poskušali odgovoriti na zlata kriminalistična vprašanja. Ugotovili smo, da so mediji odgovornost za napake v programu otroške srčne kirurgije pripisali otroškim srčnim kirurgom in vodstvu Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, še preden so bili končani sodni postopki in pravnomočno dokazana krivda. Žrtve so bili otroci, ki so zaradi zdravljenja v programu otroške srčne kirurgije umrli ali utrpeli trajne zdravstvene posledice. Na vprašanje o tem, kaj se je zgodilo, smo na podlagi analize poročanja dobili odgovor, da je šlo za zdravniške napake, malomarno zdravljenje, smrt otrok in trajne zdravstvene posledice zaradi nepravilno izvedenih operativnih posegov in neprimerne pooperacijske obravnave. V povezavi z visokimi plačili otroških srčnih kirurgov in napotitvami otrok na zdravljenje v tujino so mediji izpostavili tudi korupcijo.
Ključne besede: otroška srčna kirurgija, malomarno zdravljenje, zdravstvene napake, kazenska odgovornost, odškodninski zahtevki, medijsko poročanje, analize, diplomske naloge
Objavljeno: 16.11.2016; Ogledov: 918; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (554,74 KB)

7.
Vloga medicinske sestre v estetski kirurgiji
Simona Tratnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Estetska kirurgija v sodobnem času pridobiva čedalje večji pomen. Zanjo se odločajo tako moški kot ženske, vseh starostnih obdobij. Za estetski poseg se pacient odloča kar nekaj let, predvsem zaradi čustveno zmanjšane samopodobe. Med raziskavo smo ugotovili, da se po končanem zdravljenju pacient počuti samozavestnejši. Na rezultat zdravljenja močno vpliva zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre in popolna ter natančna fizična in psihična priprava pacienta na operativni poseg.
Ključne besede: estetska kirurgija, operativni poseg, koža, vsadek
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 1062; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (9,98 MB)

8.
9.
PRIPRAVA BOLNIKA NA OPERACIJO RAKA PROSTATE
Jerica Štorgelj, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Priprava bolnika na operacijo in anestezijo je zelo zahtevno področje zdravstvene nege. Že ob sprejemu bolnika na oddelek je naloga medicinske sestre da vzpostavi z bolnikom pozitiven in zaupljiv odnos. Pri fizični in psihični pripravi bolnika na operacijo medicinska sestra sodeluje z ostalimi člani multidisciplinarnega tima. Pri tem pa upošteva celostni pristop pri obravnavi bolnika, zagotavlja varnost ter sodeluje pri uvajanju standardov kakovosti. Namen: Namen diplomskega dela je spoznati in predstaviti pripravo bolnika na operacijo raka prostate. Želeli smo primerjati kakšno pripravo na operacijo raka prostate nudijo medicinske sestre na urološkem oddelku v UKC Maribor in SB Slovenj Gradec. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo analitično ter deskriptivno metodo raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 22 anketnih vprašanj. Ob pregledu domače in tuje strokovne literature smo opisali rak prostate s poudarkom na pripravi bolnika na operacijo raka prostate. Rezultati: Ugotovili smo, da zaposleni na urološkem oddelku v UKC Maribor in SB Slovenj Gradec izvajajo pripravo bolnika na operacijo v okviru standardov priprave bolnika na operacijo. Prav tako nismo odkrili večjih razlik pri pripravi bolnikov na operacijo raka prostate. Sklep: Zdravstvena nega pred operacijo mora biti strokovna, kakovostna in idividualna. Predoperativna priprava, predvsem čustvena podpora, zmanjšuje bolnikovo stisko, pospešuje okrevanje, zmanjša potrebo po analgetikih, niža število pooperativnih komplikacij ter skrajša hospitalizacijo.
Ključne besede: rak prostate, priprava bolnika na operacijo, priprava bolnika na anestezijo, kirurgija, anestezija, operacija, onkološki bolnik in predoperativna oskrba
Objavljeno: 25.09.2015; Ogledov: 1846; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

10.
Biološki dejavniki tveganja po operaciji jeter zaradi zasevkov raka debelega črevesa in danke
Arpad Ivanecz, 2014, doktorska disertacija

Opis: Izhodišče/cilji: Prizadevanja za prenos temeljnega znanja o bioloških označevalcih (BO) v klinično uporabo se nadaljujejo. Namen raziskave je bilo ugotoviti, ali lahko BO dopolnijo napovedno vrednost kliničnega točkovnega sistema tveganja (CRS) po zdravljenju jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke (RDČD). Metode: Opravili smo retrospektivni pregled prospektivno vodene, računalniško podprte jetrne datoteke. Bolniki, izbrani za analizo, so bili zdravljeni na Oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor zaradi zasevkov RDČD s potencialno kurativno resekcijo jeter v obdobju od 1996 do 2011. Pri vseh bolnikih je bila s histopatološkim pregledom potrjena in postavljena dokončna diagnoza zasevkov adenokarcinoma RDČD v jetrih. Vključno s CRS smo skupaj analizirali 14 rutinsko razpoložljivih kliničnih dejavnikov tveganja. Izražanje p53, Ki-67 in timidilat-sintaze (TS) smo določali z imunohistokemijo na tkivnih mrežah. Izražanje p53 in Ki-67 smo ocenjevali s točkovanjem odstotka pozitivno obarvanih jeder malignih celic. Vzorec je bil ocenjen kot pozitiven na p53 in Ki-67, če je bilo obarvanih več kot 50 % tumorskih celic. Izražanje TS smo ocenjevali po intenziteti obarvanja citoplazme malignih celic. Intenzivnost obarvanja TS je bila določena z vizualno stopenjsko lestvico od 0 do 3. Stopnji 0 in 1 sta predstavljali nizko, stopnji 2 in 3 pa visoko intenzivnost obarvanja. Rezultate smo primerjali z aktualnim preživetjem, preživetjem brez bolezni ter preživetjem brez jetrne bolezni. Rezultati: Izmed 406 bolnikov jih je 98 (24 %) izpolnjevalo kriterije vključitve. Mediani čas sledenja preživelih bolnikov je bil 103 mesece (razpon 61–195 mesecev). Vsi bolniki so imeli CRS v razponu od 0 do 4, nihče ni imel CRS 5. Skupaj se je obarvalo pozitivno 52 (53 %) zasevkov na protein p53 in 27 (28 %) zasevkov na protein Ki-67. Intenziteta imunohistokemijskega barvanja za TS je bila nizka pri 29 (30 %) in visoka pri 69 (70 %) vzorcev. Statistična analiza s testom hi-kvadrat je razkrila korelacijo med prekomerno izraženim p53 in visokim CRS (P = 0,058). Aktualno petletno in pričakovano desetletno preživetje bolnikov je bilo 34,5 % oziroma 24,3 %, z medianim preživetjem 36 mesecev. Čeprav so bili vsi bolniki zdravljeni s potencialno kurativno resekcijo R0, se je pri 72 (73 % ) bolezen ponovila. Pri 20 izmed 72 bolnikov (28 %) je bila ponovitev bolezni omejena samo na jetra, pri 20 bolnikih (28 %) je bila prisotna izključno zunaj jeter, pri 32 (44 %) pa so bili zasevki prisotni tako v jetrih kakor tudi zunaj njih. Po multivariatni analizi je ostal samo visok CRS negativni napovedni dejavnik preživetja (P = 0,018), kazalec zgodnje ponovitve bolezni (P = 0,010) in hkrati tudi kazalec zgodnje ponovitve jetrne bolezni (P = 0,003). Med BO je po multivariatni analizi ostal pozitivni napovedni dejavnik preživetja samo prekomerno izraženi Ki-67 (P = 0,038). Zaključki: Razkrili smo korelacijo med prekomerno izraženim p53 in visokim CRS. Najpomembnejša ugotovitev dela je identifikacija prekomernega izražanja Ki-67 kot ugodnega napovednega dejavnika aktualnega preživetja po radikalni resekciji jetrnih zasevkov RDČD. TS ni dodala nobene klinične informacije. Samo CRS napoveduje neodvisno izid zdravljenja.
Ključne besede: rak debelega črevesa in danke, jetrni zasevki, kirurgija, napovedni dejavniki tveganja, biološki označevalci
Objavljeno: 19.05.2014; Ogledov: 2031; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (13,94 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici