1. Načrtovanje in izvajanje likovnih dejavnosti z glino v drugem starostnem obdobjuEla Wolf, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Načrtovanje in izvajanje likovnih dejavnosti z glino v drugem starostnem obdobju smo skozi izvajanje tematskega sklopa raziskovali možnosti načrtovanja in izvajanja likovnih dejavnosti na področju kiparstva, specifično pri delu z glino.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili teoretična izhodišča, vezana na praktični del naloge. Poglobili smo se v likovno področje – kiparstvo, kjer predelujemo likovno tehniko modeliranje z glino. Prav tako smo predstavili kiparske tehnike in materiale, glino z didaktičnega vidika, vidike uporabe gline ter značilnosti otrokovega razvoja oziroma likovne značilnosti. V teoretičnem delu smo skozi tematski sklop otroke spodbudili za ustvarjalno izdelovanje/modeliranje izdelkov iz gline. Ugotavljali smo, kaj narediti, da bo naš izdelek samostojno stal, izdelovali smo različne površine (hrapave, gladke) ter ugotavljali, kako izdelati različne komponente za različne stvari. Ugotovitve smo analizirali ter opazke zapisali.
Ključne besede: predšolska vzgoja, kiparstvo, likovne dejavnosti, glina.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 48; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (6,84 MB) |
2. Obravnava manjših kiparskih figurativnih del in lastne kiparske refleksijeMihael Novak, 2024, magistrsko delo Opis: Prve manjše kiparske upodobitve človeške figure, ki jih imenujemo tudi figurine, so bile najdene že v prazgodovinskih časih. V različnih svetovnih kulturah so se figurine razlikovale glede na posamezno tradicijo. Z uporabo opisovalne metode so v nalogi opredeljeni pojmi kiparstvo, mala plastika, figura in figurina, hkrati pa je raziskovana in analizirana predstavnost male kiparske figure kot motiva skozi zgodovino likovne umetnosti. Na podlagi knjige »500 Figures in Clay« so podrobno predstavljene značilnosti sodobne figurativne male plastike iz gline. V povezavi z glino so predstavljene tehnike in načini modeliranja, ponazorjene pa so tudi prednosti in pomanjkljivosti procesov modeliranja, najdenih v knjižnih in spletnih virih. V zadnjem delu naloge so v obliki kratkih refleksij predstavljena figurativna dela dveh sodobnih avtorjev. Refleksije del so zapisane v skladu z raziskano vsebino iz naloge, nato pa je pozornost usmerjena tudi k predstavitvi lastnih izdelkov iz gline, ki so vključeni ob koncu naloge.
Ključne besede: kiparstvo, mala plastika, figura, figurina, glina, modeliranje, tehnike modeliranja, načini modeliranja, sodobna umetnost
Objavljeno v DKUM: 14.06.2024; Ogledov: 162; Prenosov: 15
Celotno besedilo (5,35 MB) |
3. Figura, ornamentika in oltarna arhitektura v opusu jožefa holzingerja (1735-1797)Boštjan Roškar, 2021, doktorska disertacija Opis: Namen doktorske disertacije z naslovom Figura, ornamentika in oltarna arhitektura v kiparstvu Jožefa Holzingerja (1735–1797) je izpostaviti pomen celovite obravnave sakralnega kiparstva 18. stoletja. Raziskovalci baročnega kiparstva na Slovenskem so se v svojih raziskavah doslej skoraj brez izjeme posvečali zgolj figuraliki, čeprav je večina obravnavanega gradiva sakralnega značaja, zanj pa sta značilna tesna povezanost oziroma prepletanje med figuro, ornamentiko in oltarno arhitekturo; ornamentika figuro dopolnjuje, arhitektura pa predstavlja njeno ozadje. Parcialno obravnavanje oltarnih celot oziroma zgolj figuralike je doprineslo k manjšemu naboru pridobljenih podatkov o avtorstvu, času nastanka ali provenienci. Celostna obravnava umetnin in upoštevanje širšega konteksta sta namreč predpogoja za ustrezne datacije in atribucije, zlasti ob upoštevanju dejstva, da arhivsko gradivo za velik del baročnega kiparstva na slovenskem Štajerskem bodisi ni ohranjeno bodisi ni v razvidu, oziroma je še neobdelano ali neurejeno.
Preučevanje opredeljene tematike je bilo najtehtnejše prav na primeru kiparstva Jožefa Holzingerja, saj je njegovo skoraj štiridesetletno kontinuirano kiparsko delovanje zajelo tri slogovna obdobja: pozni barok, rokoko in klasicizem. Številna ohranjena dela iz vseh treh slogovnih obdobij so predstavljala dovolj velik nabor, ki je omogočil, da je študija celostno zajela problematiko in dala rezultate, ki so širše uporabni in prenosljivi na preučevanje drugih kiparjev, nekatere izsledke pa je mogoče uporabiti tudi pri proučevanju slikarskih del. Holzinger se je enako skrbno posvečal kiparsko-figuralnemu delu, ornamentiki in oltarnim ter prižničnim arhitekturam, čeprav slednje niso bile v njegovi domeni v izvedbenem smislu, jih je pa gotovo načrtoval.
Iz pregleda stanja raziskav je razvidno, da so se raziskovalci kiparstva 18. stoletja na Slovenskem in v srednjeevropskem prostoru s tematiko ukvarjali parcialno. Večina raziskovalcev se je posvečala samo figuraliki, nekateri samo ornamentiki, zelo redke pa so raziskave oltarnih in prižničnih kulis. Glavni cilj disertacije je sistematična in poglobljena študija baročnega kiparstva na primeru opusa Jožefa Holzingerja. Obsežen, vsebinsko izčrpen in s fotografskim gradivom podprt katalog Holzingerjevih del je bil osnova za vsebinske sklope analitičnega dela disertacije. Holzingerjev opus je bil prvič obravnavan z vidika odnosa med figuraliko, ornamentiko in oltarnimi oziroma prižničnimi celotami, s čimer je disertacija bistveno dopolnila dosedanje obravnave baročnega kiparstva v štajerskem in slovenskem prostoru. Ker je bil velik del raziskav namenjen stilnim spremembam Holzingerjeve figuralike in ornamentike ter prepletanju stilnih smernic, je disertacija poglobila vedenje, zakaj je v izbranem časovnem obdobju prihajalo do prepletanja stilov. Med bistvenimi cilji disertacije je bilo na primeru opusa enega kiparja poglobljeno raziskati in predstaviti ornamentiko, njen izvor, zglede in grafične predloge, ki so jih uporabljali v kiparskih in rezbarskih delavnicah, s čimer je bilo osvetljeno tudi delo drugih kiparjev obravnavanega območja. Pomemben cilj disertacije je bila klasifikacija tipov oltarnih kulis oziroma sistematična opredelitev tipologije pomembnega dela oltarnih celot, ki so bile v dosedanjih raziskavah baročnega kiparstva večinoma zapostavljene. Disertacija je osvetlila tudi doslej povsem prezrt vidik polikromacij. Izpostavljen je delež, ki so ga pri finalizaciji cerkvene opreme imeli slikarji, ki so dali končni videz oltarnim in prižničnim celotam. Obravnavani so tudi naročniki in njihova vloga pri oblikovanju ikonografskih programov cerkvene opreme in njihovi morebitni vplivi na izbor stilnih elementov. Z obravnavo naročnikov kiparskih del Jožefa Holzingerja je bil osvetljen pomen Maribora kot regionalnega kiparskega središča druge polovice 18. stoletja. Prikazano je tudi, kako daleč na območje historične Štajerske in Hrvaške so segla dela mariborskih
Ključne besede: Jožef Holzinger, Štajerska, baročno kiparstvo, oltarna arhitektura, ornamentika, rokoko, klasicizem, 18. stoletje, poslikava, pozlata
Objavljeno v DKUM: 22.10.2021; Ogledov: 1759; Prenosov: 483
Celotno besedilo (28,72 MB) |
4. MODELIRANJE ŽIVALSKE FIGURE NA RAZREDNI STOPNJI OSNOVNE ŠOLEMateja Štancer, 2009, diplomsko delo Opis: Eno izmed področij likovne vzgoje je kiparstvo, kjer naj bi učenci razvijali motorično spretnost in občutljivost, razvijali telesno-kiparski odnos in občutenje likovnega prostora. Namen diplomskega dela je bil odkriti, v kolikšni meri se razlikujejo likovna dela učencev pri kiparjenju z glino v prvem, tretjem in petem razredu. Pri preučevanju likovnih izdelkov smo se osredotočili na kriterije: stojnost, gibanje, površino in estetičnost izvedbe. Raziskovalni vzorec je bil neslučajnostni, namenski in je predstavljal učence prvega, tretjega in petega razreda dveh osnovnih šol. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu so predstavljena teoretična izhodišča vezana na kiparstvo. Posebej opisano je otrokovo likovno izražanje, pomen motivacije, likovno področje, likovna tehnika, likovni motiv in vrednotenje pri predmetu. V drugem delu pa je predstavljen raziskovalni del, kjer smo predstavili kiparske izdelke učencev in jih po v naprej določenih kriterij med seboj primerjali. Raziskavi smo ugotovili, da so se pojavile manjše razlike med spoloma znotraj iste starostne skupine učencev, glede na zastavljene kriterije. Pojavile so se tudi razlike med starostnimi skupinami, kar sovpada z dosedaj proučeno literaturo in raziskavami.
Ključne besede: Likovna vzgoja, kiparstvo, modeliranje, glina, živalska figura
Objavljeno v DKUM: 04.02.2021; Ogledov: 1008; Prenosov: 0 |
5. Srednjeveška figuralna stavbna plastika s profanimi motivi na SlovenskemAnja Mohorko, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava srednjeveško figuralno stavbno plastiko s profanimi motivi
na Slovenskem. Za boljše razumevanje teme so na začetku predstavljene funkcija stavbne
plastike in kamnoseške delavnice. Sledi obsežnejši sklop analize izbranih motivov. Ti so
analizirani glede na njihovo pojavnost v času, geografskem prostoru in glede na njihovo
ikonografijo. Obravnavana stavbna plastika spada časovno v obdobje med okoli 1200 in
okoli 1500, geografsko pa je omejena na današnji slovenski prostor. Za boljšo
preglednost so motivi obravnavani najprej po stoletjih, nato po pokrajinah (Štajerska s
Prekmurjem, Gorenjska, Primorska in osrednja Slovenija z Notranjsko in Dolenjsko).
Primeri zajemajo tako eno- kot večfiguralno stavbno plastiko, razdeljeni pa so glede na
skupne ikonografske motive. V besedilu obravnavamo tako človeške kot živalske figure,
zajeta pa je tudi njihova interpretacija. V zadnjem delu magistrskega dela so izbranim
motivom poiskane skupne karakteristike in njihova izhodišča ter primerjave v
srednjeevropski umetnosti. Magistrsko delo predstavlja vpogled v izbrano srednjeveško
figuralno stavbno plastiko s profanimi motivi na Slovenskem in s tem omogoča boljši
pregled ter boljše razumevanje posameznih ikonografskih motivov v sakralnih stavbah
in njihovega sporočila.
Ključne besede: srednji vek, kiparstvo, stavbna plastika, profani motivi, figuralika, ikonografija
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 1375; Prenosov: 161
Celotno besedilo (7,04 MB) |
6. Kipar in pedagog Alojzij RepičMartina Ivanuša, 2020, magistrsko delo Opis: Kipar in pedagog Alojzij Repič je v slovenski javnosti približno sedemdeset let po smrti slabo znan in prepoznaven. Alojzij Repič se v zgodovinskem smislu ni pomembneje zapisal v spomin Slovencem, saj je redkokatero izmed njegovih del preseglo takratna pričakovanja v umetnostnem oblikovanju.
Kot kipar, ki se je šolal na dunajski akademiji, je tudi on po študiju odprl lastno kiparsko delavnico na Dunaju. Zaradi velike prepoznavnosti v domači javnosti in želji, da na domačih tleh dvigne pojmovanje umetnosti, se je po nekaj letih preselil v domači kraj in se tam ustalil. Zaradi svoje izobrazbe je kot akademski kipar z izkušnjami in dobrimi referencami iz akademije dobil službo na ljubljanski srednji umetnoobrtni šoli. Z nastopom v službo je tako nasledil kiparja Alojzija Gangla, za katerim je ostala praznina, saj je z njegovim odhodom upadlo zanimanje za kiparstvo. Repič je kiparstvu in kiparski delavnici na šoli hitro dvignil ugled in si s tem prislužil pomemben naziv kot »nestor« slovenskih kiparjev. Pri njem so se učili vsi mlajši in izjemno pomembni kiparji, ki so po šolanju razvili vsak svoj stil in tako pridobili na prepoznavnosti, ki je še danes v veljavi. Njegovi učenci so bili: brata Kalin, France Kralj, Lojze Dolinar, Ivan Napotnik in mnogi drugi.
Repič pa se ni zanimal le za poučevanje kiparstva, ampak je želel umetnost kiparjenja in potek šolanja podati tudi širši množici s pisanjem člankov v časopisu Učiteljski tovariš. Že takrat se je soočal z velikim problemom, ki šolstvo tare še danes – pomanjkanje praktičnega usposabljanja v šolah.
Repičev opus je v nalogi obravnavan, kolikor je bilo mogoče celovito.
Ključne besede: Kiparstvo, akademski realizem, Alojzij Repič, pedagog, smernice izobraževanja, katalog del.
Objavljeno v DKUM: 10.03.2020; Ogledov: 1342; Prenosov: 134
Celotno besedilo (10,14 MB) |
7. Izdelava 3D modela z digitalnim kiparstvom za 3D tiskanje : diplomsko deloJan Strmšek, 2019, diplomsko delo Opis: Tehnologija 3D modeliranja se je v zadnjih desetletjih razvila do te mere, da lahko skoraj vsakdo doma na svojem računalniku izdela realistične 3D modele s programsko opremo za 3D modeliranje. Del 3D modeliranja pa je tudi 3D kiparstvo, ki omogoča še izdelavo več stopnj podrobnosti in uprizoritev organskih oblik, ki bi jih pri navadnem 3D modeliranju lahko dosegli le s pomočjo tekstur ali 3D mapiranja. Cilj diplomske naloge je uprizoriti čim bolj realistično repliko objekta organske oblike. Ta model nameravamo potem še prototipirati s 3D tiskalnikom in ga dokončati do te mere, da bo deloval organsko in naravno.
Ključne besede: Cinema 4D, 3D modeliranje, digitalno kiparstvo, 3D tiskanje
Objavljeno v DKUM: 29.11.2019; Ogledov: 1473; Prenosov: 151
Celotno besedilo (3,77 MB) |
8. Prvih deset let kiparske zbirke Moderne galerije v LjubljaniVanja Dimc, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava nastajanje in oblikovanje kiparske zbirke Moderne galerije v Ljubljani, v obdobju od ustanovitve te nacionalne institucije za moderno in sodobno umetnost leta 1948 do konca petdesetih let 20. stoletja. Osrednji del naloge je posvečen analizi načinov pridobivanja kiparskih del za zbirko. Dela so bila delno prevzeta od Narodne galerije, delno so prišla v zbirko z odkupi neposredno od avtorjev, manjši delež skulptur pa je galerija pridobila z nakupom od Umetniške zadruge Ljubljana in z darovi od umetnikov oziroma Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. V nalogi je najprej predstavljeno, kako sta bili razmejeni kiparski zbirki Narodne in Moderne galerije ter kako in kdaj so potekali prevzemi umetnin, dela katerih avtorjev so bila oddana za nastajajočo zbirko Moderne galerije, predstavljene pa so tudi ugotovitve raziskovanja provenience prenesenih del. V nadaljevanju so obravnavani nakupi umetnin, najprej od Umetniške zadruge Ljubljana, pri kateri je pojasnjen namen ustanovitve zadruge in njeno poslanstvo. S pregledom zakonskih uredb so bile ugotovljene zakonske podlage nakupovanja umetnin, na podlagi pregleda arhivskih virov pa je bilo mogoče ugotoviti, kdo je bil pri galeriji zadolžen za izpeljavo njihovega nakupa. Z analizo odkupljenih kiparskih del je prezentirana zbiralna politika Moderne galerije, pri čemer je posebno izpostavljen primer odkupa večjega števila del od umetnika Franceta Kralja. Sledi analiza podarjenih kiparskih del Sveta za prosveto in kulturo, ki je Moderni galeriji odstopil le nekaj kosov plastike, vendar so iz njih razvidni obrisi državne odkupne politike, pri plastiki podarjeni od umetnikov pa so predstavljena predvidevanja o razlogih za izročitev del galeriji. V zaključku naloge je novonastala zbirka postavljena v primerjalni kontekst s sočasno razstavno politiko Moderne galerije in z razvojem slovenskega kiparstva po drugi svetovni vojni. Magistrsko nalogo sklene katalog kiparskih del, v katerem so zbrani izsledki raziskovanja, predvsem podatki o provenienci del in o prezentiranosti posameznih kipov v stalni zbirki in na razstavah organiziranih v Moderni galeriji.
Ključne besede: moderna umetnost, zbirateljstvo, 20. stoletje, Ljubljana, kiparska zbirka, Moderna galerija, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Federalni zbirni center, France Gorše, raziskovanje provenience, petdeseta leta, zbiralna politika, nakupi umetnin, France Kralj, razstavna politika, slovensko kiparstvo, Svet za prosveto in kulturo
Objavljeno v DKUM: 20.09.2019; Ogledov: 1558; Prenosov: 106
Celotno besedilo (2,45 MB) |
9. Poznobaročni kipar Ferdinand GalloKarin Požin, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava ustvarjalni opus poznobaročnega kiparja Ferdinanda Galla (ok. 1709–1788), ki je velik del svojega življenja preživel v Celju. Njegova dela so pustila pečat v številnih cerkvah Posavinja, Šaleške doline in širše. Kot večina pomembnih kiparjev svojega časa, ni deloval sam, temveč je vodil kiparsko-rezbarsko delavnico, s katero je pri izdelavi sakralne opreme sodeloval z drugimi umetnoobrtnimi mojstri in umetniki. Naloga je osnovana kot pregledno delo, ki je rezultat terenskega dela, podkrepljenega z znanimi arhivskimi viri in ključno literaturo. Najprej ugotavlja stanje raziskav in ponuja sistematičen pregled kiparjevega življenja med letoma 1744 in 1788, s posebnim poudarkom na preučitvi njegovih del – oltarjev, oltarne in orgelske ornamentike, sakralnih plastik, bozzettov in prižnic. Ker ta v literaturi še niso bila natančno opredeljena, je bil poglavitni cilj pričujočega magistrskega dela izoblikovati katalog poznanih kiparjevih del z umetnostnozgodovinskimi opisi, opremljenimi z aktualnim fotografskim gradivom. Ugotovljeno je bilo, da je Ferdinand Gallo značilen predstavnik srednje kakovostne smeri znotraj poznobaročnega sakralnega kiparstva na slovenskem Štajerskem, saj v svojih delih združuje vplive reprezentativnega kiparstva s čustveno obarvanim ljudskim rezbarstvom. Posluževal se je tipov oltarjev, pri katerih gre za prehajanje med poznobaročnimi, tektonsko izoblikovanimi kompozicijami in slikovitejšimi, rokokojsko razrahljanimi oltarnimi arhitekturami, ki jih spremljajo bogata ornamentika in svetniške plastike. Zanje so značilna manieristična telesa s sorazmerno majhnimi, lutkasto izoblikovanimi glavami, razgibanim kontrapostom in živahno gestikulacijo. Večkrat jih je v oltarnih kompozicijah scensko razporedil, dodaten učinek pa dosegal z živahno rokokojsko ornamentiko. Ferdinanda Galla odlikujeta mnogovrstnost in izvirnost umetniškega snovanja, ki ga je v štirih desetletjih svojega delovanja zapustil na slovenskem Štajerskem.
Ključne besede: sakralna umetnost, poznobaročno kiparstvo, rokoko, slovenska Štajerska, Ferdinand Gallo, cerkvena oprema, oltar, sakralna plastika, bozzetto, oltarna in orgelska ornamentika, prižnica
Objavljeno v DKUM: 09.10.2018; Ogledov: 2198; Prenosov: 259
Celotno besedilo (9,88 MB) |
10. UMETNOST IN POLITIKA. MODERNISTIČNI KIPAR FRANCE GORŠE (1897-1986)Anja Iskra, 2016, magistrsko delo Opis: Predmet pričujočega magistrskega dela je obravnava odnosa povojne slovenske politične oblasti do emigrantskega kiparja Franceta Goršeta, ki je zapustil domovino tik pred zaključkom druge svetovne vojne maja 1945. Njegova ideološka opredelitev je bistveno vplivala na nadaljnji potek življenja in umetniškega ustvarjanja, ki se je razlikovalo od predvojnih let. Leta 1972 je bila v Kostanjevici na Krki predvidena Goršetova retrospektivna razstava, s katero bi se slovenski javnosti prvič predstavil po odhodu iz domovine. Razstava je bila prepovedana, kar je vplivalo tudi na njegovo odločitev o morebitni vrnitvi v Slovenijo. Namen naloge je osvetlitev družbeno-političnega ozadja odnosa, ki ga je imela povojna oblast do emigrantskega kiparja Goršeta, in poglobitev znanja o umetniku in njegovem ustvarjalnem delu. Glavni viri za nalogo so bili ohranjeno arhivsko gradivo v obliki korespondence in uradnih dokumentov, strokovnih publikacij in pričevanja umetnikovih sodobnikov.
Ključne besede: France Gorše, slovensko kiparstvo, emigrantska umetnost, kulturna politika, nadzor umetnikov, Dolenjski kulturni festival
Objavljeno v DKUM: 14.11.2017; Ogledov: 2112; Prenosov: 242
Celotno besedilo (18,74 MB) |
