| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
PRIMERJALNA ANALIZA OBRATOVANJA KEMIJSKEGA IN ENCIMSKEGA REAKTORJA Z NASUTJEM
Tadej Lešer, 2009, diplomsko delo

Opis: Za uspešno načrtovanje reaktorjev je potrebno poznati enačbo proizvodnosti želene reakcije, kot tudi odvisnost različnih spremenljivk na njeno obnašanje. Študije kinetike reakcij izvajamo v laboratororijskem merilu, katerih rezultate kasneje uporabimo pri dimenzioniranju reaktorja, kot tudi povečavo (scale—up) na večje sisteme. Velikokrat obstaja več reaktorskih sistemov za dosego enakega produkta, zato hočemo izmed njih najti tistega, ki nam daje najboljše rezultate oz. največjo proizvodnost. Da pa lahko ugotovimo, kateri izmed njih je najboljši, naredimo med njimi primerjavo t.i. primerjalno analizo. V okviru diplomskega dela smo študirali reakcijo hidrolize saharoze v kemijskem in biokemijskem reaktorju z nasutjem. Pri kemijskem reaktorju smo uporabili dve velikosti delcev katalizatorja, ki sta znašali, d = 860 µm in d = 303 µm. Osrednji cilj je bil določitev primernejšega sistema za omenjeno reakcijo, kot tudi opredelitev ustreznih kinetičnih parametrov, kot so aktivacijska energija, red reakcije, faktor učunkovitosti, itd. ter na koncu zapisati ustrezno enačbo proizvodnosti. To smo dosegli s preučevanjem poteka reakcije pri različnih pogojih obratovanja, tako, da smo spreminjali obratovalno temperaturo ter napajalni volumski pretok skozi reaktor. Ugotovili smo, da je reakcija hidrolize saharoze preko kemijskega katalizatorja, reakcija prvega reda, ki ima dokaj visoko aktivacijsko energijo (Ea = (67—74) kJ/mol). Proizvodnost reakcije je odvisna od velikosti delcev katalizatorja in je pri manjših delcih večja, kar smo dokazali tudi s izračunom faktorja učinkovitosti. Biokemijski katalizator je pokazal dobro ujemanje z Michaelis—Mentenovo kinetiko, medtem ko sta znašali vrednosti aktivacijske energije, Ea = 19,5 kJ/mol in Michaelis—Mentenove konstante KM = 2,1 mmol/L. V primerjavi med kemijskim in biokemijskim reaktorjem smo ugotovili, da ima kemijski katalizator z velikostjo delcev, d = 303 µm najboljše stopnje presnov, medtem ko je presnova encima, pri njegovi optimalni temperaturi ( = 55 °C) in najboljšem uporabljenem pretoku (qv = 6 mL/min), za 25 % manjša. Kemijski katalizator ima tudi stalilnejše obratovanje, nižjo ceno na uporabljeno enoto ter daljšo življensko dobo. Zato smo za dano reakcijo predlagali uporabo kemijskega katalizatorja.
Ključne besede: reaktor z nasutjem, saharoza, enačba proizvodnosti, katalizator, kinetika reakcije
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2243; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (793,92 KB)

5.
DOLOČITEV KINETIKE SINTEZE ACETILSALICILNE KISLINE
Vesna Dragojlović, 2011, diplomsko delo

Opis: Aspirin, znan tudi kot acetilsalicilna kislina (CH3COOC6H4COOH), je salicilna droga, ki se pogosto uporablja kot učinkovito sredstvo za lajšanje manjših bolečin, antipiretik za zmanjšanje vročine in protivnetno zdravilo. Namen diplomskega dela je bila sinteza aspirina in določitev reda reakcije. Potek reakcije smo zasledovali z opazovanjem spreminjanja specifične prevodnosti šibkega elektrolita, ocetne kisline (CH3COOH), v odvisnosti od časa. Kinetiko reakcije proizvodnje ocetne kisline kot stranskega proizvoda pri sintezi aspirina iz salicilne kisline (HOC6H4COOH) in anhidrida ocetne kisline ((CH3CO)2O) smo preverili v šaržnem mešalnem reaktorju pri različnih temperaturah: HOC6H4COOH + (CH3CO)2O ↔ CH3COOC6H4COOH + CH3COOH S poviševanjem temperature v reaktorju smo pospešili potek reakcije. Koncentracija reaktantov se med potekom kemijske reakcije zmanjšuje, medtem ko presnova narašča. Na podlagi pridobljenih meritev in izračunov smo določili kinetične parametre in značilnosti sinteze aspirina (red reakcije, konstanto proizvodnosti, aktivacijsko energijo). Ugotovili smo, da reakcija sinteze aspirina poteka po kinetiki 2. reda. Iz dobljenih rezultatov lahko povzamemo, da je kontinuirna metoda z opazovanjem specifične prevodnosti zelo koristna za neprekinjeno merjenje koncentracije. Kemijska kinetika sinteze aspirina je še dokaj neraziskana tema, zato bodo vsekakor potrebne še dodatne raziskave, kar pušča odprta vrata za nadaljnje študije.
Ključne besede: sinteza acetilsalicilne kisline, kemijska kinetika, konstanta proizvodnosti šibkega elektrolita, presnova, aktivacijska energija, red reakcije, specifična prevodnost
Objavljeno: 30.03.2011; Ogledov: 3931; Prenosov: 425 
(2 glasa)
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici