| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA KONKURENCE NA TRGU KINEMATOGRAFOV V SLOVENIJI
Vesna Lipovčić, 2009, diplomsko delo

Opis: Trg kinematografov v Sloveniji doživlja zadnjih nekaj let pomembne spremembe. Gradnja multipleksov je pomenila velik prelom v navadah obiskovanja kinematografov, drugačen način preživljanja prostega časa in višjo vrednost storitve za obiskovalce. Razvoj tehnologije je povzročil nastanek posredne konkurence, ki nudi danes možnost ogleda filmov preko interneta, avdiovizualnih medijev in televizije. Na tako konkurenčnem trgu imajo možnost preživeti samo tisti, ki dovolj dobro poznajo trg in svoje konkurente. Z namenom analize konkurence na trgu kinematografov v Sloveniji, sem v teoretičnem delu diplomske naloge povzela teoretična spoznanja domačih in tujih avtorjev, v empiričnem delu pa opravila analizo sekundarnih virov in izvedla anketiranje na temo zadovoljstva s ponudbo v multikinu Planet Tuš in v Kolosej v Mariboru, da bi ugotovila, kaj so ključne prednosti in slabosti dveh največjih ponudnikov kinematografske dejavnosti v Sloveniji. Po mnenju vprašanih vpliva na obisk kinematografov izbor filmov, kvaliteta zvoka in slike v dvorani ter kvaliteta sedežev v dvorani. Oba kinematografa sta pri ocenjevanju teh dejavnikov prejela visoke ocene. Rezultati ankete so pokazali, da anketiranci v povprečju več obiskujejo in so tudi bolj zadovoljni s ponudbo multikina Planet Tuš, saj ponuja poleg osnovnih pričakovanj obiskovalcev ob obisku kina tudi večjo izbiro dodatne ponudbe zabave, udobnejše sedeže v dvoranah in prijetno vzdušje. Kolosej je prejel nižje ocene zaradi majhnega števila obiskovalcev in dogajanja v samem centru ter zaradi problematike parkiranja. Vpliv konkurence ima blagodejen učinek na ponudbo, cene in tudi na potrošnike. Ponudniki se morajo trudili zadovoljiti potrebe in želje kupcev oz. uporabnikov in jim skušati ponuditi več kot konkurenčna podjetja. To pa je možno doseči le s stalno in natančno analizo konkurence.
Ključne besede: konkurenca, konkurent, analiza konkurence, tržna moč, kinematograf, Planet Tuš, Kolosej, anketni vprašalnik
Objavljeno: 14.10.2009; Ogledov: 2753; Prenosov: 618
.pdf Celotno besedilo (587,60 KB)

2.
MALI FILM V VELIKEM SVETU (SODOBNA ART KINO MREŽA IN ART FILM)
Tina Strmčnik, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Termin "mali film" se nanaša na film evropskih držav, ki se v globalnem in kapitalistično orientiranem svetu bojujejo s številnimi ovirami. Evropa ima premajhen trg za razvoj komercialne filmske industrije in tako se njena kinematografija razvija v smeri art filma in art kinematografov. Vedno večja penetracija tržno usmerjene ameriške kinematografije na naših tleh je povzročila zapiranje številnih domačih kinematografov in zmanjšala gledanost domačih filmov. To seveda pomeni veliko izgubo za evropsko kulturo. Domači kinematografi pa so se znašli in se preoblikovali v art kinematografe, ki predvajajo art filme. Art kinematografi še vedno ostajajo mali kinematografi, zato so se začeli medsebojno mrežiti, saj se tako lažje soočajo s številnimi izzivi sodobne kinematografije. Nastale so mreže kinematografov, ki so postale njihovi govorci, glasniki in pogajalci z državo za čim bolj ugodno okolje, v katerem se lahko nemoteno razvijajo in posredno izboljšujejo tudi položaj domačega filma.
Ključne besede: ameriška kinematografija, evropska kinematografija, slovenska kinematografija, art film, art kinematograf, Art kino mreža Slovenije, Zavod Udarnik
Objavljeno: 23.09.2011; Ogledov: 9747; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici