| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
21.
Kinematično vodenje ob upoštevanju sklepnih zračnosti
Boris Rajšter, 1992, diplomsko delo

Ključne besede: kinematika
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1109; Prenosov: 0

22.
Geometrijski modeli za potrebe senzorskega vodenja robota
1991, diplomsko delo

Ključne besede: robotika, robotski mehanizem, direktna kinematika, inverzna kinematika, Jacobijeva matrika
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1973; Prenosov: 0

23.
24.
25.
ŠTIRI ZGIBNI MEHANIZMI PRISTANIŠKEGA ŽERJAVA Z GRABILCEM 16t / 32m
Matej Drobne, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena analiza štirizgibnega mehanizma pristaniških žerjavov z grabilcem. Dvopomolni nagibni pristaniški žerjavi se, kot samo ime že pove, največkrat uporabljajo v pristaniščih, ladjedelnicah, dokih za popravilo ladij ter v skladiščih razsutega tovora.. Glavna prednost dvopomolnih žerjavov je vodoravno gibanje, tako grabilca kot tudi razlagalne vrvenice, posledica tega pa nespremenjena dolžina vrvi med razlagalno vrvenico in grabilcem ter minimalno nihanje grabilca pri obratovanju žerjava. Diplomsko delo zajema nekaj teoretičnih osnov, o nagibnih žerjavih. Na kratko so predstavljene analitične poti za preračun kinematike štirizgibnega mehanizma, preračun sornikov, membranskih vzmeti in radialnih drsnih ležajev. V drugem delu pa je izvedena kinematična analiza štirizgibnega mehanizma in pa numerično podprt izračun posameznih sestavnih delov žerjava (sorniki, vreteno, membranska vzmet, itn.).
Ključne besede: štirizgibni mehanizem, dvopomolni pristaniški žerjavi, pogon ročice za nagibanje, kinematika nagibalnega mehanizma, sorniki, membranske vzmeti, drsni ležaji, trdnostna analiza
Objavljeno: 15.09.2009; Ogledov: 2129; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

26.
Simulacije dinamičnih sistemov
Peter Cafuta, 2008, drugo učno gradivo

Ključne besede: simulacije, dinamični sistemi, mehanika, kinematika, učbeniki, prosojnice
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1444; Prenosov: 42
URL Povezava na celotno besedilo

27.
Mehanika : zapiski predavanj in spletno gradivo
Nataša Vaupotič, 2010, drugo učno gradivo

Ključne besede: fizika, mehanika, kinematika, dinamika, gravitacija, tekočine
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 2097; Prenosov: 204
URL Povezava na celotno besedilo

28.
Posredno programiranje robota ACMA XR701
Mitja Filipič, 2014, magistrsko delo

Opis: V današnji hitro rastoči industriji si težko predstavljamo, da bi vse robote programirali z ročno konzolo, kaj šele, da bi delo potekalo ročno. Robot ni živo bitje, zato je najbolje, če ga lahko obremenimo, da dela štiriindvajset ur na dan in sedem dni na teden. Roboti delujejo samostojno in po navadi brez človeške pomoči, saj so programirani po nekem algoritmu, ki se v velikih industrijah po večini izvaja ciklično. Vsak poseg in oviranje robota ali robotske linije lahko povzroči velik zaostanek in velike finančne izgube za podjetje. Tako se je začel razvoj virtualnega izdelovanja robotov in robotskih linij. Virtualne robote so opremili z virtualnim krmilnikom, ki je imel enake lastnosti kot realni krmilnik. Krmilne virtualne tastature pa so enake kot realne. Tako so lahko programerji že samo virtualno robotsko linijo ali robota sprogramirali v virtualnem okolju. To je omogočilo tudi preizkušanje programa in odpravljanje nepotrebnih napak. Ob sami izdelavi programa tako niso posegali v realnega robota, dokler program ni pravilno deloval. Podjetje ABB je razvilo program RobotStudio, v katerem lahko zgradimo model robotske celice, linije ali robota. Vse to lahko pred izdelavo končnega sistema preizkusimo in prikažemo s simulacijo. V magistrskem delu je bil izdelan program za vodenje virtualnega robota ACMA XR701, pri čemer je bil uporabljen model celice, predhodno narejen v okviru prejšnjih magistrskih del. Dobljeno kodo iz programa ABB RobotStudio smo s programom v jeziku C (napisanem v programu Dev-C++) pretvorili tako, da jo lahko prenesemo na industrijskega robota ACMA XR701. Postopek pisanja programa v RobotStudio je opisan na začetku magistrskega dela. Nato so opisani narejen program v jeziku C, njegovo delovanje in uporaba. Ko se izhodna datoteka iz programa C prenese kot datoteka .txt v program APRIL 2000, sledi postopek pretvorbe datoteke .txt v datoteko .bat. Opisan je tudi postopek, kako narediti rezervno kopijo robotskega programa v primeru, če se nam koda izbriše. Na koncu so podani rezultati magistrskega dela.
Ključne besede: ACMA XR701, April 3000, robot, ABB, RobotStudio, C++, PTP, virtualno programiranje, kinematika, ročna konzola
Objavljeno: 22.12.2014; Ogledov: 1536; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (3,72 MB)

29.
Izvedba eksoskeletona spodnjih okončin
Martin Fijavž, 2012, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu je predstavljena izvedba eksoskeletona spodnjih okončin, ki omogoča hojo osebam s poškodovano hrbtenjačo, tako da zagotavlja potrebne momente v kolčnem in kolenskem sklepu. Naprava mase 11,2 kg je v obeh sklepih sposobna generirati največji moment 80 Nm, z gibljivostjo od 100° (upogib) do 35° (izteg) v kolčnem in od 105° (upogib) do 10° (izteg) v kolenskem sklepu. Energijo zagotavlja akumulator Li-Po-Fe, ki zadostuje za dve uri kontinuirane hoje. Skupna moč naprave je 160 W, pri čemer znaša povprečna moč kolčnega sklepa znaša 27 W, moč sklepa kolena pa je 46 W.
Ključne besede: eksoskeleton, konstruiranje, kinematika, pogon, vodenje
Objavljeno: 06.02.2013; Ogledov: 745; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

30.
TOPOLOGIJA DELOVNIH PROSTOROV INDUSTRIJSKIH ROBOTOV
Andrejka Zver, 2013, magistrsko delo

Opis: Kljub razširjenosti robotskih sistemov v industriji je malo znanega o samem algebraičnem in geometrijskem ozadju, ki nam dejansko definira uporabnost in sposobnost robotskega sistema v dani točki delovnega prostora. S takim znanjem lahko predvidimo obnašanje robota v vsakem položaju delovnega prostora in s tem preprečimo morebitne zaplete. Z namenom priti do teh podatkov je v nalogi delovni prostor industrijskega manipulatorja opisan s pomočjo topologije prostorov, ki nam podaja matematično dogajanje znotraj le-tega. Za lažjo predstavo je delovni prostor robota prikazan s pomočjo nivojskih krivulj, ki nam dajo obris samega prostora, s prerezi po posameznih nivojih pa lahko pogledamo v sam prostor. Izrise in prereze sem izdelala s pomočjo programske opreme Mathematica. Kljub večjemu številu parametrov, ki nam podajajo lastnosti delovnega prostora robota pridemo do ugotovitve, da imajo največji vpliv na tega dejansko dolžine ročic posameznih sklepov. Opis delovnega prostora s topološkimi zakonitostmi vsekakor pripomore k lažjemu razumevanju delovnega procesa robotskega sistema in s tem pomaga pri odpravljanju morebitnih napak pri samem izvajanju želenih nalog robota.
Ključne besede: robotika, delovni prostor robota, kinematika, topologija
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 1284; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (7,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici