| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravni vidiki informacijske varnosti
Monika Holešek, 2024, magistrsko delo

Opis: Prepričanje, da obstaja zamejen krog pravnih pravil, ki zanesljivo in popolno regulirajo področje informacijske varnosti, je huda zmota. Na tem področju se vrstijo in medsebojno prepletajo najrazličnejši družbeni podsistemi, ki jih je potrebno upoštevati. Hiter razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij in z njimi povezanih sistemov, s seboj prinaša tudi kar nekaj težav ter vseskozi odpira nove pravne dileme. Živimo v družbi, ki je praktično odvisna od tehnologije. Pravo pa tehnološkemu razvoju težko sledi. Razloga za to sta vsaj dva. Prvi je togost nekaterih klasičnih pravnih institutov in posledična neuporabnost za nove izzive, ki jih prinaša digitalizacija. Drugi problem je, da bi nenehno spreminjanje pravnih pravil ogrozilo pravno varnost. V magistrskem delu je tako na kratko predstavljeno področje informacijske varnosti, s poudarkom na razlogih za reguliranje tega področja. Predstavljeni so nekateri splošni pravni akti Republike Slovenije in relevantni predpisi Evropske unije. Razvoj tehnologij, kot so umetna inteligenca, internet stvari, robotika in druge informacijsko-komunikacijske tehnologije eksponentno napreduje, kar bo v prihodnosti predstavljajo vedno večji izziv.
Ključne besede: Informacije, informacijska tehnologija, osebni podatki, tveganje, informacijska zasebnost, komunikacijska zasebnost, kibernetski kriminal, informacijsko pravo, ''uhajanje'' informacij, umetna inteligenca
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 63; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

2.
Ocena ogroženosti uporabnikov s kibernetsko kriminaliteto v Pomurju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Tadeja Husar, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo celovito preučuje zaznavanje, ozaveščenost in zaščitne ukrepe pred kibernetsko kriminaliteto med uporabniki interneta v pomurski regiji v Sloveniji. Študija je sestavni del vse večjega števila raziskav, namenjenih razumevanju digitalne pokrajine z vidika kibernetske varnosti, še posebej v pomurski regiji. Raziskava temelji na širokem teoretičnem okviru, ki zajema tako lokalne kot mednarodne poglede na kibernetsko kriminaliteto in ozaveščenost o kibernetskih tveganjih. Ta osnova omogoča globlje razumevanje edinstvenega okolja kibernetske varnosti v Pomurju, regiji, katere vedenje spletnih uporabnikov je razmeroma slabo raziskano. Osrednji del diplomskega dela je raziskava, ki je bila izvedena med uporabniki interneta v Pomurju in je temeljila na anketi. Raziskava meri stopnjo razumevanja in strahu pred kibernetsko kriminaliteto, obseg sprejetih zaščitnih ukrepov in zaznano resnost kibernetske kriminalitete. Ugotovitve razkrivajo precejšnjo ozaveščenost anketirancev o potencialnih spletnih grožnjah, hkrati pa opozarjajo na zaskrbljujočo vrzel med ozaveščenostjo in izvajanjem celovitih zaščitnih ukrepov. Ta razkorak kaže, da znanje in ozaveščenost ne vodita vedno v proaktivno ravnanje na področju spletne varnosti. Študija je pokazala, da so najpogosteje prijavljena kibernetska kazniva dejanja v regiji vključevala nezaželena sporočila in nepooblaščen dostop do računa, vendar ta kazniva dejanja na splošno niso bila obravnavana kot resne grožnje, ki bi upravičevale posredovanje organov kazenskega pregona. Študija poudarja, da je v Pomurju nujno treba okrepiti izobraževanje o kibernetski varnosti in kulturo spletne varnosti, zlasti zaradi hitro razvijajočega se okolja kibernetskih groženj.
Ključne besede: kibernetski kriminal, uporabniki interneta, spletne goljufije, digitalna varnost, Pomurje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.07.2023; Ogledov: 404; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
Kibernetski kriminal in kibernetski terorizem kot globalni problem družbe : diplomsko delo
Anastazija Josifovska, 2023, diplomsko delo

Opis: Svet je danes v fazi tehnoloških sprememb in inovacij, kar vodi do sprememb v vseh delih sodobnega življenja in vzpostavitve t. i. informacijske družbe. Takšna informacijska družba se v boju proti organiziranemu kriminalu spopada s številnimi izzivi, predvsem s »kibernetskim kriminalom in kibernetskim terorizmom« kot novim modelom groženj v 21. stoletju. Namen diplomske naloge je raziskati, preučiti in predstaviti kibernetski kriminal in kibernetski terorizem, razliko med njima in zaščito pred njima. Raziskali in ugotovili bomo, koliko so današnji mladi seznanjeni z nevarnostmi v kibernetskem prostoru in kako se pred njimi zaščititi.
Ključne besede: kibernetski kriminal, kibernetski terorizem, kibernetski prostor, phishing, pharming, Internet of Things
Objavljeno v DKUM: 23.05.2023; Ogledov: 546; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
Odnos vlagateljev v kriptovalute do kibernetskega kriminala : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Jonas Čečko, 2022, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil opisati kriptovalute in raziskati odnos vlagateljev do kibernetskega kriminala, povezanega s kriptovalutami. Cilj je bil predvsem javnost opozoriti na potencialna tveganja in pasti v svetu kriptovalut ter opisati načine, kako lahko tveganja zmanjšamo. V teoretičnem delu diplomske naloge smo se osredotočili na podrobnejšo predstavitev kriptovalut, kjer smo najprej opisali njihov nastanek, razširjenost, sistem delovanja ter njihove prednosti in slabosti, nato pa smo raziskali in predstavili še tematiko kibernetske kriminalitete v povezavi s kriptovalutami. Zanimal nas je njihov kriminalni potencial, kakšne so oblike kriminala na področju kriptovalut in možne zaščite virtualnega premoženja. V empiričnem delu diplomskega dela smo s pomočjo ankete izvedli raziskavo in ugotovili, kakšen odnos imajo slovenski vlagatelji do kriptovalut in kibernetskega kriminala. Skozi raziskavo smo ugotavljali, ali se slovenski vlagatelji zavedajo pomena zaščite virtualnega premoženja, na katerih platformah hranijo svoje kriptovalute in kaj menijo o ustanovitvi institucije za pregon kriminala na področju kriptovalut na državni ravni. Prav tako smo raziskali, ali se zavedanje nevarnosti izkoriščanja kriptovalut razlikuje glede na izobrazbo in starost anketiranih slovenskih vlagateljev. Glavni namen diplomskega dela je bil predvsem ozavestiti investitorje kriptovalut in tiste, ki bodo to morda še postali, o tem, kako prepoznati morebitna tveganja in se jim uspešno izogniti. Uspeh zmanjšanja kibernetskega kriminala na področju kriptovalut zagotavljajo organizacije, kot so Europol in urad Združenih narodov za drogo in kriminal. Reševanje kriminala na področju kriptovalut pa je vsako leto uspešnejši.
Ključne besede: kriptovalute, kibernetski kriminal, zaščita, virtualno premoženje, tveganja, vlagatelji, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.10.2022; Ogledov: 411; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (987,08 KB)

5.
Inkriminacija lažnih novic in sovražnega govora po socialnih medijih : magistrsko delo
Rok Ritlop, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se spopadli s težavo širjenja lažnih novic v socialnih medijih in kazenske odgovornosti za takšno dejanje. V modernem svetu, kjer je dostopnost do socialnih medijev skrajno nenadzorovana (tudi s strani staršev), se pojavljajo razne novice (resnične in neresnične) kot posledica mednarodno zagotovljene pravice do svobode izražanja. Vzporedno s tem se na socialnih medijih pojavlja vedno več lažnih računov, preko katerih se širijo lažne novice in sovražni govor. Hkrati se poraja vprašanje pravne odgovornosti glede pisanja le teh novic in takšnih oblik govora. Nekaj pravnih pravil nam navaja že sama zakonodaja, nekaj pa nam določajo sodišča preko sodne prakse. Problem je kakorkoli gledamo ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod po svetu, kajti tematika obdelana v tej nalogi ni nova, je pa nenadzorovana oz. premalo nadzorovana. Se pa v vsakem obdobju zgodovine srečamo s težavo ali urediti neko pravno področje, in za kakšno ceno, ali ga pustiti neurejeno in preko sodne prakse in pravne analize reševati zadeve za vnaprej.
Ključne besede: Kaznivo dejanje, pretvarjanje, kibernetski kriminal, svoboda izražanja, človekova pravica – relativna/absolutna.
Objavljeno v DKUM: 10.08.2022; Ogledov: 606; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

6.
Kazenskopravne dileme samovozečih vozil : magistrsko delo
Laura Aleš, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo pisali o zapletenem vprašanju, kdo nosi kazensko odgovornost v primeru, da je v prometno nesrečo udeleženo samovozeče vozilo. Najprej smo analizirali kaj umetna inteligenca sploh je in nadaljevali z uporabo umetne inteligence v pravu in v samovozečih vozilih. Vsekakor bodo samovozeča vozila prinesla tako veliko prednosti kot tudi nekaj slabosti. Zagotovo bodo največje prednosti to, da samovozeče vozilo nikoli ne bo vozilo pod vplivom alkohola, drog, zdravil, nikoli ne bo utrujeno kot tudi ne zaspano za volanom. Mobilnost bomo lahko omogočili starostnikom, slepim, opitim, bolnim in otrokom. Dejstvo je, da ljudje povzročimo največ prometnih nesreč na cestah. Vsekakor pa ne smemo prezreti tudi to, da ima lahko vsak računalniški sistem napake, zato se bodo nesreče, kljub samovozečim vozilom še vedno zgodile. V slovenski kazenskopravni zakonodaji je lahko le človek storilec kaznivega dejanja. Izjema od tega pravila pa je, da lahko kazensko odgovarja tudi pravna oseba. Z natančno analizo smo analizirali, da po današnji kazenskopravni zakonodaji, umetne entitete kot sta umetna inteligenca in samovozeča vozila, ne morejo biti storilci kaznivega dejanja. Volja in zavedanje sta pomembna člena, da lahko osebi naložimo kazensko odgovornost. Menimo, da umetna inteligenca na trenutni stopnji še nima v oblasti svojih gibov, vedenja in ravnanj. Kazensko pravo ima ukoreninjen sistem kazenske odgovornosti in kdo je lahko storilec kaznivega dejanja. Storilec kaznivega dejanja mora tudi razumeti koncept družbenih pravil in odgovornosti. Slovensko kazensko pravo tudi nima ustreznih sankcij po katerih bi lahko robotom naložila kazenskopravno sankcijo. Roboti na trenutni stopnji zagotovo ne bi razumeli generalne in specialne prevencije. Dandanes lahko na slovenskih cestah že zasledimo 2. in 3. stopnje avtonomnih vozil. Zelo pomembno je, da se vozniki teh avtomobilov zavedajo, da so v primeru prometne nesreče še vedno oni kazensko odgovorni. Zato je zelo pomembno, da pozorno spremljajo vožnjo in prevzamejo nadzor nad vozilom. V prihodnosti se bodo zagotovo tudi na slovenskih cestah pojavila samovozeča vozila 5. stopnje, ki bodo vozila popolnoma neodvisno od človeka. Na tej stopnji je zaželeno, da prevzame proizvajalec avtomobila kazensko odgovornost v primeru prometnih nesreč.
Ključne besede: umetna inteligenca, umetna inteligenca in pravo, samovozeča vozila, kazenska odgovornost samovozečih vozil, vprašanje voljnosti umetne inteligence, kibernetski kriminal, hekerstvo
Objavljeno v DKUM: 21.10.2020; Ogledov: 1385; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (776,94 KB)

7.
Obvladovanje kibernetskega tveganja v slovenskih nefinančnih podjetjih
Jernej Pivec, 2019, diplomsko delo

Opis: Kibernetsko tveganje je tisto tveganje, ki postaja v sodobnem svetu prevladujoče. Predvsem zaradi hitrega razvoja v tehnologiji je to tveganje vse večje in postaja ključnega pomena za obstoj in učinkovitost tako podjetij kot tudi države. Prav zaradi novih tehnologij namreč tudi kibernetski napadi postajajo vse bolj iznajdljivi in dovršeni, kar lahko hkrati povzroči tudi bistveno večjo škodo kot v preteklosti. Zaradi uvrstitve kibernetskega tveganja v sam vrh med tveganji države in podjetja vse bolj vlagajo v kibernetsko varnost, pripravljajo strategije in načrte odzivanja na možne napade, s katerimi želijo tveganje zmanjšati ali pa se napadom popolnoma izogniti. Na slovenskih nefinančnih podjetjih smo opravili raziskavo glede obvladovanja kibernetskega tveganja v velikih in srednje velikih podjetjih, kar je bil tudi osrednji del dela diplomskega projekta. Sodelovalo je 174 podjetij, od tega 106 velikih in 68 srednje velikih podjetij. Na podlagi podatkov, pridobljenih iz izvedene telefonske ankete, smo tako analizirali dobljene odgovore in jih grafično prikazali.
Ključne besede: kibernetsko tveganje, kibernetski kriminal, nefinančna podjetja
Objavljeno v DKUM: 06.12.2019; Ogledov: 1100; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

8.
Kibernetska kriminaliteta in zaščita uporabnikov
Alem Jahić, 2018, diplomsko delo

Opis: Danes ima že skoraj vsak napravo, s katero je povezan na splet. Ta naprava je lahko računalnik ali mobilni telefon. S priklopom na splet pa se slej kot prej srečamo s kibernetskim kriminalom, kaznivimi dejanji, kot so vdori, socialni inženiring, virusi itd., ter hekerji. V diplomskem delu smo s pomočjo ankete analizirali ozaveščenost uporabnikov glede zaščite v kibernetskem prostoru.
Ključne besede: kibernetski kriminal, zaščita uporabnikov, heker, anketa
Objavljeno v DKUM: 19.10.2018; Ogledov: 1450; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (637,55 KB)

9.
Kaznivo dejanje napada na informacijski sistem v teoriji in praksi
Lea Grosek, 2018, magistrsko delo

Opis: Kibernetski kriminal je zaradi hitrega razvoja tehnologije eden najhitreje razvijajočih se kriminalov, saj z razvojem novih tehnologije nastajajo tudi nove oblike. Enotna definicija kibernetskega kriminala ne obstaja, zato jo je treba iskati s kombiniranjem različnih definiranj različnih avtorjev in pravnih virov. Kibernetski kriminal ne pozna teritorialnih omejitev zato je za njegov pregon potrebno mednarodno sodelovanje in tudi mednarodno usklajena pravna ureditev. Mednarodni pravni okvir predstavlja Konvencija o kibernetski kriminaliteti, ki jo je leta 2001 sprejel Svet Evrope in jo je do avgusta 2018 ratificiralo 61 držav med katerimi so tudi države, ki niso članice Sveta Evrope. Konvencija nalaga državam podpisnicam, da v svoji zakonodaji inkriminirajo kazniva dejanja, ki se lahko razdelijo v štiri skupine. Slovenija je Konvencijo o kibernetski kriminaliteti podpisala 24. junija 2002, ratificirala pa 20. maja 2004. Zahteva po inkriminaciji kaznivega dejanja napada na informacijski sistem tako izhaja iz členov od 1 do 6 Konvencije, ki inkriminirajo protipravni dostop, protipravno prestrezanje, motenje podatkov, motenje sistemov in zlorabo naprav. Na ravni Evropske Unije je pomembna Direktiva 2013/40/EU, ki je nadgradnja Konvencije o kibernetski kriminaliteti. Cilj direktive je približevanje in izboljšanje sodelovanja med državami članicami na področju pregona kibernetskega kriminala. Prav tako kot Konvencija o kibernetski kriminaliteti tudi Direktiva 2013/40/EU opredeljuje posamezna kazniva dejanja. Zakonodajo so morale države članice z Direktivo 2013/40/EU uskladiti do 4. Septembra 2015 in o uskladitvah obvestiti Evropsko komisijo. Kaznivo dejanje napad na informacijski sistem je urejeno v zdajšnjem 221. členu KZ-1 in je bilo do sprejetja novele KZ-1B (Uradni list RS, št. 91/11) predmet večkratnih sprememb. Za razumevanje kaznivega dejanja napada na informacijski sistem je potrebno razumevanje pojmov informacijski sistem, podatki, neupravičen vstop v informacijski sistem, vdor v informacijski sistem in neupravičeno prestrezanje podatkov.
Ključne besede: Kibernetski kriminal, Konvencija o kibernetski kriminaliteti, Direktiva 2013/40/EU, informacijski sistem, podatki, prestrezanje podatkov, neupravičen vstop v informacijski sistem, vdor v informacijski sistem
Objavljeno v DKUM: 16.10.2018; Ogledov: 2386; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (463,90 KB)

10.
Zloraba telekomunikacijske tehnologije za izvršitev kaznivega dejanja
Rok Pleteršek, 2018, magistrsko delo

Opis: Telekomunikacijske tehnologije predstavljajo enega izmed bistvenih elementov tehnološkega razvoja, ki ključno vplivajo na sedanjost in prihodnost delovanja sodobne družbe. V obdobju zadnjih štirih desetletij smo bili priča korenitim spremembam na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), saj so slednje prodrle na vsa področja človekovega delovanja. Poleg fizičnega sveta so nam ponudile vstop v tako imenovan virtualni svet, ki zaradi svoje globalne narave praktično nima meja oz. še ima razvoj na tem področju toliko manevrskega prostora, da ob ovire še nismo trčili. Razvoj telekomunikacijske tehnologije pa ima tudi temno stran. Ta so zlorabe, ki se lahko pojavljajo v obliki tradicionalnih kaznivih dejanj, ki so izvršena s pomočjo IKT tehnologij, ali pa v obliki kaznivih dejanj kibernetskega kriminala. Telekomunikacije so namreč lahko tarča ali orodje kaznivega dejanja, lahko pa predstavljajo sredstvo pomoči pri kriminalnem dejanju. Z magistrskim delom želimo opozoriti na velik problem zlorab elektronskih komunikacij, predstaviti posledice le-teh ter ne nazadnje raziskati kazenskopravne opredelitve in standarde, ki jih postavlja domača kazenskopravna zakonodaja, ter ugotoviti, ali jih je sposobna sankcionirati. Uvodno poglavje dela je posvečeno ciljem, hipotezam, predpostavkam in omejitvam ter metodam raziskovanja. Nato sledi kratek pregled 2000-letnega razvoja telekomunikacijske tehnologije in oris same razsežnosti zlorab. V 3. poglavju definiramo pojem zlorabe telekomunikacijske tehnologije in izpeljemo delovno opredelitev, ki nas spremlja skozi vsa preostala poglavja. Bralca nato seznanimo s pojmom kibernetske kriminalitete ter mu predstavimo Konvencijo o kibernetski kriminaliteti Sveta Evrope in ga uvedemo v kaznivost zlorab telekomunikacijske tehnologije. Osrednji del magistrskega dela predstavljajo kazniva dejanja kibernetskega kriminala v 4. poglavju in izbrane metode ter tipi zlorab elektronskih komunikacij v 5. poglavju. Jedro sestavljata kazenskopravna opredelitev kaznivih dejanj kibernetskega kriminala, ki jih postavljata Kazenski zakonik (KZ-1) in Konvencija o kibernetski kriminaliteti, ter predstavitev izbranih metod in tipov zlorab elektronskih komunikacij s konkretnimi primeri. V naslednjem poglavju analiziramo dogodek odtujitve mobilnega telefonskega aparata slovenskega uporabnika, ki mu je sledila zloraba v višini 64.254,03 EUR. Magistrsko delo zaključimo s temeljnimi ugotovitvami, s katerimi zavržemo oz. potrdimo hipoteze, povzamemo dileme na področju kibernetskega kriminala in napovemo, v katero smer bodo šle zlorabe telekomunikacijske tehnologije v prihodnje ter kako naj temu sledi kazensko pravo.
Ključne besede: zloraba elektronskih komunikacij, kibernetski kriminal, kibernetski prostor, kibernetska kriminaliteta, kazniva dejanja informacijske tehnologije, telekomunikacije, konvencija o kibernetski kriminaliteti, kazenski zakonik KZ-1.
Objavljeno v DKUM: 14.06.2018; Ogledov: 1865; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

Iskanje izvedeno v 4.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici