| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Kibernetska varnost pametnih omrežij
Matjaž Trunkelj, 2021, magistrsko delo

Opis: Kibernetska varnost pametnih omrežij predstavlja kompleksen pristop zagotavljanja varnosti pametnim omrežij, ki pri svojem delovanju uporabljajo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju besedila IKT) ter zaradi današnjega tehnološkega napredka postajajo realnost. Medsebojna povezanost pametnih omrežij, kot dela elektroenergetskih sistemov, ter integrirana uporaba sodobnih IKT, ki služijo za prenos informacij v omrežjih, komuniciranju med elementi omrežij ter upravljanju in nadzoru omrežij, predstavljajo organizacijam velik varnostno-funkcionalni izziv, saj so takšni sistemi opredeljeni kot deli kritične infrastrukture posamezne države. Varovanje takšnih kompleksnih omrežij ter sočasno zoperstavljenje sodobnim kibernetsko-hibridnim grožnjam v današnjem dinamičnem svetu s strani različnih akterjev zahteva od organizacij vzpostavitev sodobnih kibernetskih varovalnih mehanizmov, ki morajo biti sposobna obvarovati pametna omrežja pred sodobnimi tehnikami kibernetskih napadov in groženj, katerih namen je povzročiti težave v njihovem delovanju ali pa jih v končnem cilju tudi onesposobiti. Zoperstavljenje sodobnim kibernetskim grožnjam ob uporabi sodobnih IKT v kibernetskem prostoru pa zahteva od organizacij sprejem multidisciplinarnih ukrepov na vertikalni in horizontalni ravni znotraj same organizacije. Tovrstni ukrepi morajo poleg pomembnih varnostnih področij znotraj organizacije zajemati tudi vsa ostala področja, pomembna za upravljanje in ocenjevanje varnostnih tveganj ter izvajanje rednih penetracijskih testov v pametnih omrežij, ki v kombinaciji z ostalimi varnostnimi mehanizmi podajo vpogled dejanskega nivoja kibernetske varnosti pametnih omrežij v organizaciji ter odpornost takšnih omrežij na kibernetske grožnje, kar je še posebej pomembno pri implementaciji in upravljanju pametnih omrežij kot dela kritične infrastrukture.
Ključne besede: magistrska dela, pametna omrežja, informacijsko-komunikacijske tehnologije, kibernetski prostor, kibernetske grožnje, kibernetska varnost
Objavljeno: 07.02.2021; Ogledov: 167; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

2.
Zagotavljanje kibernetske varnosti in notranje revidiranje
Eva Muzel, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo opredelili kibernetsko varnost in s tem povezane probleme, tarče in grožnje. Predstavljena bo tudi institucionalna ureditev kibernetske varnosti v Sloveniji, tako zakonodaja kot tudi institucije. V tem sklopu bodo predstavljeni mednarodni standardi in sistemi ravnanja s kibernetsko varnostjo, posebno pozornost pa bomo namenili globalnim smernicam za revizijo tehnologije GTAG za ocenjevanje tveganja kibernetske varnosti pri opredeljevanju vlog treh obrambnih linij in pristop za ocenjevanje tveganj in kontrol na področju kibernetske varnosti. V drugem delu naloge se bomo osredotočili na notranjo revizijo v povezavi s kibernetsko varnostjo. V delu bo predstavljen celostni pristop k zagotavljanju kibernetske varnosti in kaj bi moral vedeti notranji revizor o kibernetski varnosti. Zaključek drugega dela pa bo vseboval tudi preglede raziskav o notranji reviziji in kibernetski varnosti.
Ključne besede: kibernetska varnost, informacijski sistemi, kibernetske grožnje, obvladovanje tveganj, notranja revizija
Objavljeno: 05.11.2020; Ogledov: 195; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

3.
Odpravljanje ranljivosti programske opreme med izvajanjem
Žiga Šumenjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Internetna varnost je pomemben faktor našega vsakdanjika na spletu. Majhen delež obiskovalcev svetovnega internetnega omrežja se zaveda, katere osebne podatke lahko razkrijemo ob nepazljivosti. V namen varnejše uporabe spleta si bomo ogledali pogoste varnostne luknje, orodja s katerimi lahko odkrijemo varnostne luknje in kako varnostne luknje pokrpati.
Ključne besede: računalniške ranljivosti, mikropopravek, kibernetska varnost.
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 54; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

4.
Uporaba varnostno operativnega centra za zaščito kritične infrastrukture
Sašo Gjergjek, 2020, magistrsko delo

Opis: Nenehen razvoj tehnologije in kibernetskega prostora vabi podjetja, organizacije in posameznike še k večji uporabnosti. S tem se povečuje tudi število groženj, katerih škodljiva programska oprema postaja čedalje bolj kompleksnejša in odpornejša na odkritje in odstranjevanje, povzročajo pa večje škode. Tudi sami »hekerji« postajajo iznajdljivejši pri samem vdiranju v informacijske sisteme, pri tem pa jih je še težje odkriti, saj uničujejo sledi dejavnosti. Zagotavljanje informacijske in kibernetske varnosti je ključnega pomena predvsem v tistih organizacijah oziroma v podjetjih, kjer so škode lahko nepredstavljive in kjer lahko pride celo do smrtnih žrtev. Ene izmed teh so kritične infrastrukture, kjer varnost dajejo na prvo mesto. Namen magistrske naloge je raziskati varnostno operativni center, ki ga uporabljajo za varnost kritične infrastrukture v Sloveniji. Ugotavljali bomo sestavo in učinkovitost delovanja varnostno operativnega centra v treh različnih kritičnih infrastrukturah, in sicer v elektroenergetskem, telekomunikacijskem ter zdravstvenem sektorju. Z izvedbo intervjujev in analize strokovne literature bomo poskušali pridobiti podatke na zastavljene cilje. Pri sestavi varnostno operativnega centra se bomo osredotočili na zaposlene, strojno in programsko opremo, kjer nas zanima samo SIEM-sistem. Pri učinkovitosti delovanja pa se osredotočamo na samo zagotavljanje varnosti, uspešnost pri varovanju kritične infrastrukture ter pomoči in podporo drugi organizaciji in varnostno operativnih centrov. Za lažje razumevanje delovanja SIEM-sistema bomo predstavili IBM-QRadar. V zadnjem delu magistrske naloge bomo predstavili rezultate intervjujev. Tako bomo na podlagi pridobljenih rezultatov intervjujev in analize strokovne literature, odgovorili na raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: kritična infrastruktura, varnostno operativni centri, grožnje, varnost, informacijska varnost, kibernetska varnost, magistrska dela
Objavljeno: 02.09.2020; Ogledov: 132; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

5.
Varnostni vidiki sistemov za avtomatizacijo doma
Nejc Vidrih, 2020, magistrsko delo

Opis: Sistemi za avtomatizacijo doma uporabnikom izboljšajo kvaliteto in varnost bivanja ob zmanjšani porabi virov. S prednostmi avtomatizacije pride tudi tveganje kibernetskih napadov, na katere želimo opozoriti. V magistrskem delu naredimo pregled arhitektur in implementacij takšnih sistemov ter predstavimo področje kibernetske varnosti. Predstavimo tudi nekaj najpogostejših varnostnih ranljivosti interneta stvari. V praktičnem delu preizkusimo varnost izbranih komercialnih in odprtokodnih sistemov ter varnost lastnega sistema za avtomatizacijo doma. Predstavimo varnostne popravke, ki smo jih vnesli v lastno razvit sistem, na podlagi odkritih ranljivosti. Ugotovimo, da omejena strojna oprema pogosto ne nudi možnosti za implementacijo potrebnih varnostnih mehanizmov.
Ključne besede: Kibernetska varnost, internet stvari, senzorska omrežja
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 215; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

6.
Vloga ponudnikov telekomunikacijskih storitev pri odkrivanju in preprečevanju napadov za porazdeljeno zavrnitev storitev
Kristina Stojchevska, 2020, magistrsko delo

Opis: Napadi DDoS (napadi za porazdeljeno zavrnitev storitev) sodijo med najbolj razširjene kibernetske grožnje, ki predstavljajo visoko tveganje za neprekinjeno delovanje informacijskih sistemov. Pomembno vlogo v sistemu odzivanja imajo upravljavci internetne infrastrukture, ki nadzirajo internetni promet. Visoka razširjenost napadov DDoS se pripisuje predvsem vse večji uporabi internetnih storitev, digitalizaciji družbe in gospodarstva ter pomanjkanju investicij v sodobnejše varnostne mehanizme. Pregled literature nakazuje na pomanjkanje znanstvenih raziskav o aktualnih izzivih in učinkovitih pristopih k soočanju z napadi DDoS, še posebej skozi prizmo ponudnikov telekomunikacijskih storitev. Namen magistrskega dela je proučiti trende na področju napadov DDoS in vlogo ponudnikov telekomunikacijskih storitev pri soočanju s tovrstno grožnjo. Skladno s tem je bila izvedena dvodelna raziskava, s katero se je ugotavljalo stanje napadov DDoS v Sloveniji, analizirane so bile vloga in rešitve ponudnikov telekomunikacijskih storitev v sistemu odzivanja ter njihove izkušnje. V prvem delu je bila izvedena študija primerov realnih napadov DDoS, v drugem delu pa intervjuji s strokovnjaki iz prakse. Rezultati kažejo, da se v Sloveniji ponudniki telekomunikacijskih storitev najpogosteje soočajo z volumetričnimi napadi DDoS manjšega obsega, med najbolj izpostavljene pa sodijo protokoli na transportnem sloju. Ponudniki telekomunikacijskih storitev ustrezno skrbijo za nadzor in omejevanje internetnega prometa, prav tako ponujajo dodatne storitve anti-DDoS, medtem ko naprednejših varnostnih mehanizmov še ne uporabljajo. Izvirnost magistrskega dela je v sistematični proučitvi narave tovrstne kibernetske grožnje in analizi njene pojavnosti v Sloveniji.
Ključne besede: telekomunikacije, telekomunikacijske storitve, ponudniki, kibernetska varnost, napadi DDos, zaznavanje, odzivanje, magistrska dela
Objavljeno: 08.06.2020; Ogledov: 275; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

7.
21. Dnevi varstvoslovja, Ljubljana, 3. junij 2020
2020, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Prispevki 21. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki štirih okroglih miz in povzetki šestintridesetih prispevkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik kibernetske varnosti, pluralizacije policijske dejavnosti, policijskega dela v skupnosti, preprečevanja in prepoznavanja radikalizacije, varnosti v lokalnih skupnostih, različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, temeljnih pravic v policijskih postopkih, nadzora nad delom policije, kriminalistične in varstvoslovne terminologije, detektivske dejavnosti, izvajanja kazenskih sankcij, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, varnost v lokalnih skupnostih, kibernetska varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija, radikalizacija, detektivska dejavnost
Objavljeno: 29.05.2020; Ogledov: 347; Prenosov: 76
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Percepcija kibernetske kriminalitete pri nekaterih uporabnikih interneta v Sloveniji in ZDA
Maja Dimc, Bojan Dobovšek, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati problematiko kibernetske kriminalitete kot sodobne varnostne grožnje v povezavi z ozaveščenostjo in delovanjem posameznika v kibernetskem prostoru. Na podlagi empirične raziskave, izvedene v Sloveniji in Združenih državah Amerike, je izpostavljena problematika ozaveščenosti splošne javnosti na področju kibernetske kriminalitete v povezavi z njihovim preventivnim delovanjem v kibernetskem prostoru in odnosom do organov pregona s ciljem opredelitve ključnih razlik med percepcijo, vedenjem in delovanjem posameznikov glede na njihovo fizično življenjsko okolje (Slovenija in ZDA). Metode: Za potrebe prispevka je bila izvedena empirična raziskava, ki je vključevala dve skupini anketirancev, in sicer skupino posameznikov v Sloveniji ter skupino posameznikov v ZDA. Uporabljeno je bilo neeksperimentalno raziskovanje; za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, s katerim smo merili poznavanje problematike, stališča in vedenje posameznikov v povezavi s pojavom kibernetske kriminalitete. Ugotovitve: Raziskava je pokazala pomembno razliko med ozaveščenostjo posameznikov in njihovim dejanskim varnostnim ravnanjem v virtualnem okolju, ki se v osnovi ne razlikuje glede na fizično lokacijo posameznika. Drugače pa je z občutkom varnosti, kjer se fizična lokacija preslika v virtualno okolje, saj so anketiranci živeči in delujoči v manjši državi (Slovenija) izrazili višjo stopnjo občutka varnosti v virtualnem okolju kot anketiranci živeči in delujoči v večji državi (Združene države Amerike). Poleg tega je bilo v okviru raziskave ugotovljeno, da obstaja nezaupanje in skepticizem glede usposobljenosti organov pregona za obravnavo primerov kibernetske kriminalitete, kar se odraža v potencialno manjši verjetnosti prijave in posledične obravnave kaznivih dejanj kibernetske kriminalitete. Z vidika ozaveščanja splošne javnosti s ciljem dosega visokega nivoja varnostnega ravnanja bi bilo potrebno povečati količino aktivnosti, povezanih z ozaveščanjem, hkrati pa bi se morali posvetiti tudi aktivnostim, ki bi zviševale stopnjo zaupanja v delovanje organov pregona. Omejitve/uporabnost raziskave Omejitev raziskave izhaja iz načina zbiranja podatkov, saj je bila uporabljena metoda snežne kepe. Število udeležencev pri raziskavi je bilo dokaj majhno, zato bi bilo nadaljnje raziskave priporočljivo razširiti v smislu vključenosti večjega dela populacije. Praktična uporabnost: Rezultati raziskave imajo praktično vrednost na področju implementacije procesov preprečevanja kibernetske kriminalitete, in sicer primarno ozaveščanja splošne javnosti glede pomena lastne informacijske varnosti, saj je bil v okviru raziskave potrjen pomemben razkorak med znanjem in dejansko implementacijo osnovnih tehnik zagotavljanja informacijske varnosti. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek obravnava problematiko kibernetske kriminalitete in informacijske varnosti v Sloveniji in ZDA, pri čemer poskuša ugotoviti ključne razlike med varnostnim vedenjem in delovanjem posameznikov glede na fizično življenjsko okolje. Ugotovitve raziskave predstavljajo izhodiščno točko za nadaljnje raziskave pojavnosti kibernetske kriminalitete in implementacije informacijske varnosti.
Ključne besede: kibernetska kriminaliteta, informacijska varnost, informacijsko-komunikacijske tehnologije, informacijska varnostna kultura
Objavljeno: 22.04.2020; Ogledov: 260; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (565,44 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Varnost finančnih aplikacij v operacijskem sistemu Android
Branko Miličević, 2020, diplomsko delo

Opis: Informacijska revolucija je poleg svojih pozitivnih vidikov lajšanja življenja v vse hitrejšem in spreminjajočem tempu prinesla tudi marsikatero grožnjo. Razvoj novih tehnologij vpliva na mnogotero plat človeškega življenja, najsi individualno ali pa poslovno. Uporaba informacijskih tehnologij nam omogoča hitrejši dostop do podatkov, lažjo komunikacijo, v poslovnem prostoru pa boljšo delovno uspešnost. Na horizontu uporabe informacijskih tehnologij se s tem odpira tudi nešteto momentov, o katerih lahko govorimo kot o ogrožajočih. Poleg javnosti najbolj poznane zasvojenosti zaradi prepogoste uporabe se pojavlja tudi kibernetska kriminaliteta, s katero pa se širša javnost oz. uporabniki seznanjajo predvsem v zadnjih letih. Ozaveščenost uporabnikov o zaščitnih ukrepih pred kibernetsko kriminaliteto in s tem varno uporabo informacijske tehnologije, natančneje uporabo mobilnih aplikacij, je še vedno vprašljiva, prav tako pa je na drugi strani vprašljivo upoštevanje varnostnih priporočil razvijalcev mobilnih aplikacij. Z namenom preverbe in prikaza stanja smo v diplomskem delu predstavili varnostna priporočila, ki naj bi jih razvijalci pri razvoju mobilnih aplikacij upoštevali. Usmerili smo se na OWASP varnostna priporočila ter na vgrajene varnostne mehanizme v operacijskem sistemu Android. Na podlagi različnih ugotovitev o orodjih za statično analizo aplikacij in njihovem delovanju smo povzeli ugotovitve in določili varnostne pomanjkljivosti, ki jih je s tovrstno analizo mogoče zaznati. Na podlagi že obstoječih orodij za statično analizo aplikacij smo izdelali lastno orodje, s katerim smo preverjali varnostne pomanjkljivosti finančnih aplikacij. V empiričnem delu smo izvedli tudi kvantitativno raziskavo, s katero smo preverili ozaveščenost uporabnikov ter nivo samozaščitnih ukrepov pri uporabi finančnih aplikacij.
Ključne besede: diplomske naloge, android, kibernetska varnost, finančne aplikacije, OWASP
Objavljeno: 20.02.2020; Ogledov: 340; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

10.
Kibernetska varnost v EU
Lucija Kos, 2019, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, v katerem se tehnologija razvija z neverjetno hitrostjo, skupaj z njo pa se razvijajo tudi vedno bolj sofisticirane tehnike napadov, ki lahko, če so izvedene, ogrozijo varnost kritične infrastrukture, organizacij in posameznikov. Uporabniki hitro sprejmemo tehnologijo, ki nam olajša in izboljša vsakdanje delo in življenje, ter si ne predstavljamo, kako bi bilo življenje brez nje, zato je pomembno, da se vsi uporabniki ne glede na starost zavedamo pasti ob uporabi tehnologije. V prvem delu diplomskega projekta pojasnimo temeljne pojme, pomen kibernetske varnosti ter definiramo in predstavimo kibernetske grožnje po klasifikaciji Evropske agencija za kibernetsko varnost ENISA. Nadaljujemo z opisom usmeritev Evropske unije (EU) na področju zagotavljanja kibernetske varnosti, kjer predstavimo glavne akterje, odgovorne za kibernetsko varnost v EU, ter direktive, akte in uredbe, ki jih je EU sprejela, da bi čim bolje zagotavljala in nadzorovala področje kibernetske varnosti. Prav tako predstavimo Strategijo kibernetske varnosti Republike Slovenije.
Ključne besede: kibernetska varnost, Evropska unija, kibernetski napadi, kibernetske grožnje
Objavljeno: 16.12.2019; Ogledov: 974; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici