1. |
2. Kako smo poučevali o Keynesu nekoč in kako poučujemo danesZarjan Fabjančič, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: V časih socializma smo študente v znatno manjšem obsegu poučevali o Keynesu, kot bi si svetovno znani ekonomist zaslužil. Precej je bilo Splošne teorije in teorije denarja, manj pa drugih pomembnih Keynesovih prispevkov, osnov nacionalnega računovodstva na primer. Mnogo je bilo anekdot in tudi precej zmot o Keynesovem odnosu do očeta, njegovem odnosu do matematike in njegovih sposobnostih za prenos teorije v prakso. Danes še vedno premalo poučujemo o Keynesu, več pa poučujemo keynesianstvo.
Ključne besede: keynesianizem, ekonomske teorije
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1044; Prenosov: 45
 Povezava na celotno besedilo |
3. Sodobnost Keynesove misli o finančnih trgihSilvo Dajčman, Dejan Romih, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Sodobne finančne trge zaznamujejo presežna volatilnost finančnih cen in donosov, naraščajoči obseg trgovanja, klastri volatilnosti in dolgoročni spomin v finančnih časovnih serijah. Vse te značilnosti pomenijo odmik od prevladujoče paradigme v razlagi delovanja finančnih trgov, tj. hipoteze učinkovitega finančnega trga. Ker ponuja Keynesova teorija alternativno razlago finančnih trgov (finančni trgi so ergodični, ekonomske odločitve pa sprejete pod vplivom socioloških in psiholoških dejavnikov), analiziramo v prispevku Keynesov vpliv na sodobno teorijo finančnih trgov.
Ključne besede: keynesianizem, finančni trg, davki, transakcije
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1273; Prenosov: 43
Povezava na celotno besedilo |
4. Postkeynesianska teorija endogene rasti: vzpostavljanje alternative neoklasični makroekonomski analizi rastiLeo Knez, 2006, pregledni znanstveni članek Opis: V skladu s tradicionalno teorijo rasti je gospodarska rast izključno domena ponudbenih dejavnikov in to brez zaznavanja različnih omejitev na strani povpraševanja, še preden so proizvodne zmogljivosti v polni meri izkoriščene. Nasprotno pa Thirlwallova alternativna teorija vidi omejitveni dejavnik gospodarske rasti posameznih držav v povpraševanju, do povečanja katerega ne more priti zaradi plačilnobilančnih omejitev, imponiranih z razmerjem med rastjo izvoza in dohodkovno elastičnostjo povpraševanja po uvozu. Jedro tako osnovanega teoretičnega sistema je v zavračanju relevantnosti koncepta agregatne proizvodne funkcije s poudarjanjem navzočnosti konsekvenc teorije efektivnega povpraševanja pri določanju ravni ekonomske aktivnosti.
Ključne besede: gospodarska rast, modeli, keynesianizem, izvoz, plačilna bilanca, analiza
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1105; Prenosov: 100
Povezava na celotno besedilo |
5. Keynesianski elementi v slovenski tranzicijiDavorin Kračun, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Gospodarska tranzicija v srednje- in vzhodnoevropskih državah je praviloma potekala brez eksplicitnega sklicevanja na Keynesa. Ex post analiza tranzicijskih modelov pa pokaže, da so bili v mnogih državah in tudi v Sloveniji izrazito prisotni postkeynesianski elementi, v ekonomski politiki, ki jo je v obdobju tranzicije vodila Slovenija, pa so se prepletali neoklasična (šok) terapija in keynesianizem. Brez izrecnega sklicevanja na Keynesa so mnogi ukrepi omogočali vzdrževanje visoke ravni agregatnega povpraševanja in s tem omogočili hiter izhod iz transformacijske depresije v trajno gospodarsko rast in zniževanje brezposelnosti, vendar ob persistentni zmerni inflaciji.
Ključne besede: keynesianizem, tranzicija, modeli, Slovenija, gospodarske reforme, gospodarstvo, reforme
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1526; Prenosov: 46
Povezava na celotno besedilo |
6. Keynesianizem in ekonomska arhitektura Evropske unijeMarjan Senjur, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Sedanja ekonomska arhitektura Evropske unije sloni na treh institucionalnih temeljih: enotnem evropskem trgu, denarni uniji s skupno valuto evro in javno-finančni stabilnosti, opredeljeni v Paktu stabilnosti in rasti. Avtor proučuje, v kolikšni meri so te institucije povezane s keynesiansko ekonomsko teorijo. Njegova ugotovitev je, da ekonomska arhitektura EU ni oprta na keynesiansko, temveč na neoklasično ekonomsko teorijo. Slednjo je bilo mogoče povzeti v tako imenovani washingtonski konsenz, ki se je v primeru EU uporabil kot bruseljski konsenz.
Ključne besede: makroekonomija, ekonomska politika, keynesianizem, EU, Evropska unija, denarne unije
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1052; Prenosov: 64
Povezava na celotno besedilo |
7. Keynesov in Lucasov hevristični modelMejra Festić, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Keynesianizem je še vedno ključna izhodiščna točka za makroekonomske šole. Keynesa so slabosti tržnega mehanizma usmerile na aktivno ekonomsko politiko in poudarjanje povpraševanja. Slabost keynesianizma pa je po Lucasu v nezmožnosti napovedovanja reakcij v gospodarstvu in zato ni čvrstih kriterijev za izbor alternativnih ekonomskih politik. S keynesianskega vidika je upoštevanje preteklih gibanj in napovedovanje le teh dovolj za oblikovanje ustrezne ekonomske politike. Ko je okolje stabilno in ekonomska politika ne reagira, lahko ekonomski subjekti pravilno oblikujejo svoja pričakovanja po Lucasu, medtem ko se ob intervenciji ekonomske politike okolje spreminja in ekonomski subjekti lahko napačno anticipirajo spremembe in posledično pride do nihanj v gospodarstvu.
Ključne besede: intervencije, tržni mehanizem, keynesianizem, modeli
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1357; Prenosov: 50
Povezava na celotno besedilo |
8. |
9. Post Keynesian model of transition and economic performance in SloveniaDavorin Kračun, 2013, drugi sestavni deli Opis: In the economic policy performed by Slovenia during the transition there has been a mix between Neoclassical (shock) therapy and Keynesianism. Sloveniaʼs economic transition is compared with three theoretical models: neoclassical shock, neoclassical gradualist and Post Keynesian. It followed the neoclassical shock therapy with monetary reform and trade liberalization, while the gradual inflation reduction had many Post Keynesian elements. Without an explicit reference to Keynes there were many measures assuring a high level of aggregate demand that enabled a rapid exit from transformational depression to stable economic growth and decrease in unemployment, but under persistent moderate inflation. That particular model of transition is interesting because the transitional recession was rather short followed by steady economic growth. It seems that the transition model mix had a favorable influence on economic performance and social integrity.
Ključne besede: ekonomija, modeli, keynesianizem, tranzicija, reforme, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1989; Prenosov: 101
Povezava na celotno besedilo |
10. Macroeconomic essentials for media interpretationPeter Kennedy, učbenik za višje in visoke šole Ključne besede: makroekonomija, mediji, ekonomska politika, ekonomske teorije, keynesianizem, bruto domači proizvod, inflacija, brezposelnost, ponudba, monetarna politika, obrestna mera, kupna moč, proračuni, stagflacija, plačilna bilanca, pariteta, reševanje problemov, sposobnosti, učbeniki
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 1585; Prenosov: 128
Povezava na celotno besedilo |
