| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ŠTUDIJ LASTNOSTI VLAKEN IZ PERUTNINSKEGA PERJA
Andreja Križanec, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Perutninsko perje je eden od zelo obremenjujočih odpadkov perutninske industrije, zato bo pomenil razvoj novih možnosti uporabe in predelave odpadnega perutninskega perja enega od najpomembnejših dosežkov te branže. Cilj diplomskega dela je bil raziskati lastnosti vlaken iz odpadnega perutninskega perja in ugotoviti na katerih področjih in za kakšne materiale/izdelke bi bila potencialno uporabna. Rezultati so pokazali, da je perutninsko preje po kemizmu zelo podobno volni. Osnovna razlika je v tem, da so reakcije v topilih in reagentih pri perju, zaradi kompaktnejše nadmolekulske strukture počasnejše in manj intenzivne kot pri volni. Perje pri standardni atmosferi navzema okrog 13 % manj vlage in po omakanju in centrifugiranju zadržuje okrog 12 % manj vode kot volna, ima nekoliko nižjo trdnost in je v povprečju mnogo tanjše od volne. Boljša odpornost na kemikalije in nabrekanje v vodi v primerjavi z volno, daje perju boljšo potencialno uporabnost za tehnične tekstilije in kompozite, kot so npr.: izolacijski in filtracijski materiali.
Ključne besede: perutninsko perje, keratin, volnena vlakna, higroskopičnost, kvalitativne analize
Objavljeno: 02.09.2011; Ogledov: 1675; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (3,86 MB)

2.
Priprava in analiza filmov iz mešanice glukomanana in keratina iz piščančjega perja
Zala Urisk, 2014, magistrsko delo

Opis: Perutninsko perje predstavlja pomemben industrijski odpadek, ki vsakodnevno nastaja pri proizvodnji in predelavi perutninskega mesa. Zaradi tega potekajo številne raziskave možnosti njegove ponovne uporabe oziroma razvoja novih materialov in produktov iz perutninskega perja. Uporaba keratina iz perja za izdelavo funkcionalnih filmov je ena od pomembnejših smeri razvoja na tem področju, saj je zamenjava izdelkov, temelječih na petrokemičnih polimerih, z organskimi eden od osnovnih ciljev razvoja materialov v prihodnje. V magistrskem delu z naslovom »Priprava in analiza filmov iz mešanic glukomanana in keratina iz piščančjega perja« je bil namen preučiti možnosti uporabe keratina, pridobljenega iz piščančjega perja, v mešanicah z glukomananom za pripravo filmov, ki bi lahko predstavljali nosilce za različne protimikrobne aktivne substance, antibiotike, antioksidante, ipd. Pri pripravi filmov smo keratinu, ekstrahiranemu iz piščančjega perja, za izboljšanje fizikalnih lastnosti dodajali drug biopolimer z visokim povprečjem molskih mas, konjak glukomanan. S pomočjo analiznih metod, kot so optična mikroskopija, FTIR spektroskopija, določanje mehanskih lastnosti, analiza nabrekanja filmov v vodi in navzemanje vlage, določanje termičnih lastnosti ter določanje kontaktnega kota z vodo, smo ugotavljali, kakšne fizikalne in kemične lastnosti imajo pripravljeni filmi in kakšne so njihove možnosti za nadaljnjo uporabo. Ugotovili smo, da dodatek konjak glukomanana keratinu močno vpliva na mehanske lastnosti filmov, zaradi uvedbe velikega števila hidroksilnih skupin pa zviša adsorpcijo vlage.
Ključne besede: piščančje perje, keratin, glukomanan, funkcionalni filmi, kontaktni kot, FTIR spektroskopija, termogravimetrija
Objavljeno: 29.10.2014; Ogledov: 1142; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

3.
Priprava in analiza filmov iz mešanic hitozana in keratina iz piščančjega perja
Andreja Križanec, 2014, magistrsko delo

Opis: Perutninsko perje predstavlja pomemben industrijski odpadek, ki vsakodnevno nastaja pri proizvodnji in predelavi perutninskega mesa. Zato potekajo številne raziskave možnosti njegove ponovne uporabe oz. razvoja novih materialov in produktov iz perutninskega perja. Uporaba keratina iz perja za izdelavo funkcionalnih filmov je ena od pomembnejših smeri razvoja na tem področju, saj je zamenjava izdelkov temelječih na petrokemičnih polimerih z organskimi eden od osnovnih ciljev razvoja materialov v prihodnje. Zaradi relativno nizkega povprečja molskih mas, imajo filmi iz čistega keratina slabše fizikalne lastnosti. Hitozan je polisaharid z dobro izraženimi protimikrobnimi lastnostmi. V zadnjih letih potekajo številne raziskave možnosti njegove uporabe pri razvoju funkcionalne embalaže. Cilj magistrske naloge je bil pripraviti filme iz mešanice hitozana in keratina iz perutninskega perja in jih analizirati ter ugotoviti področja potencialne uporabe (za različne materiale in izdelke). Rezultati analiz so pokazali, da imajo filmi iz mešanice hitozana in keratina ob dodatku glicerola antibakterijski učinek, so transparentni, trdnejši, fleksibilnejši in biorazgradljivi v primerjavi s filmi izdelanimi iz čistega keratina. Izboljšane lastnosti filmov izdelanih iz mešanic hitozana in keratina, odpirajo nove možnosti uporabe odpadnega perutninskega perja kot izhodnega vira keratina.
Ključne besede: Keratin iz piščančjega perja, hitozan, biopolimerni filmi, analizne metode, hidrofilnost/hidrofobnost.
Objavljeno: 29.10.2014; Ogledov: 947; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (3,21 MB)

4.
Uporaba keratina iz piščančjega perja za pripravo nano-vlaken
Urška Jordan, 2016, diplomsko delo

Opis: Perutninsko perje, ki vsebuje kar okrog 90% keratina je eden od zelo obremenjujočih odpadkov perutninske industrije. Cilj tega diplomskega dela je bil analizirati možnosti izdelave nanovlaken iz keratina iz piščančjega perja s postopkom elektropredenja. Povprečna molekulska masa keratina pridobljenega iz piščančjega perja je relativno nizka, in sicer okrog 10kDa, kar je spodnja meja za izdelavo vlaken. Za odpravo te omejitve smo raztopinam keratina v različnih deležih dodajali polietilen oksid s povprečno molsko maso 600kDa. Rezultati so pokazali, da je raztopina iz mešanic polimerov keratina in PEO primerna za oblikovanje vlaken z postopkom elektropredenja le če vsebuje največ 10 % keratina. Analizirali smo tudi, najoptimalnejše pogoje za izdelavo nanovlaken mešanic PEO in keratina iz piščančjega perja s postopkom elektropredenja in ugotovili, da se vlakna najuspešneje formirajo pri napetosti 15kV ter razdalji med elektrodama 10cm.
Ključne besede: keratin, polietilen oksid, elektropredenje, nanovlakna
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 642; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (4,88 MB)

5.
Izolacija keratina iz perja s hidrotermičnimi postopki
Ksenija Rutnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Perutninsko perje predstavlja enega najbolj obremenilnih in neizkoriščenih odpadkov, saj zavzema do 10 % celotne teže perjadi, kar na letni ravni nanese skoraj 10 milijonov ton odpadkov. Zaradi visokega deleža keratina (90 %) je perje potencialna surovina za pridobivanje le – tega, hkrati pa bi tako postal izkoriščen vir, namesto onesnažujoč odpadek. V sklopu magistrske naloge smo izvedli izolacijo keratina iz perutninskega perja s subkritično vodo, pri temperaturah med 120 °C in 250 °C, in časih med 5 minut in 75 minut. Ugotovili smo, da je optimalna temperatura za izvedbo izolacije 180 °C. S FTIR analizo smo potrdili prisotnost keratina v produktih izolacije s subkritično vodo. Molekulsko maso nastalega produkta smo določili s SDS – PAGE elektroforezo in gelsko kromatografijo. Molekulska masa keratina nastalega pri reakciji izolacije se giblje med 4 kDa in 12 kDa. Iz teh rezultatov sklepamo, da subkritična voda pri visoki temperaturi deluje kot reducent in razcepi disulfidne vezi v molekuli keratina, ki posledično razpade na manjše enote. Za določitev uporabnosti metode izolacije iz perutninskega perja s subkritično vodo v industrijskem merilu, bi bile potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: perutninsko perje, keratin, izolacija, subkritična voda
Objavljeno: 12.09.2019; Ogledov: 58; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (4,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici