Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na sintezo poroznih kompozitnih materialov, ki združujejo večfunkcionalne akrilate in delce aluminijevega oksida (Al₂O₃). Namen raziskave je bil pridobiti visoko porozen kompozitni material z nadzorovano velikostjo in obliko por ter s sintranjem le tega izdelati porozno keramiko za potencialno uporabo kot trdni nosilec za katalizatorje. Sintezo smo izvedli s fotopolimerizacijo kontinuirne faze emulzije z visokim deležem notranje faze, kjer je zunanja faza, ki je vsebovala akrilatne monomere in delce Al₂O₃, tvorila osnovo kopozitnega materiala. Preučevali smo vpliv različnih monomerov, topil in surfaktantov na stabilnost in morfologijo visoko poroznih kompozitov z odprto celično strukturo in možnost priprave porozne keramike-direktno s sintranjem pripravljenih kompozitnih materialov. Morfologijo kompozitov in keramike na osnovi Al₂O₃ smo okarakterizirali z vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM). Iz SEM posnetkov je razvidno, da smo pridobili odprto porozne kompozitne materiale, s primarnimi porami velikosti okoli 20 µm v primeru kompozitov Sartomer 492/Al2O3. Z eksperimenti adsorpcije/desorpcije dušika z uporabo BET metode smo izmerili nizke specifične površine (do 2 m²/g), ki smo jih izboljšali s polimerizacijo 6-funkcionalnega dipentaeritritol heksaakrilata (DPHA) in 5-funkcionalnega pentaeritritol tetraakrilata (PETA). Kompozitni materiali pripravljeni s polimerizacijo 6-funkcionalnega akrilata, so izkazali povišano BET specifično površino (7 m²/g) in pa slabše definirano odprto celično strukturo. S kopolimerizacijo DPHA ali PETA z metil metakrilatom (MMA) se odprtocelična struktura kompozitov poruši. Kompozite z odprto porozno celično morfologijo smo sintrali, kar je privedlo do nastanka poroznega keramičnega materiala na osnovi Al₂O₃ z enako morfologijo kot polimerni kompozitni prekurzorji.
Ključne besede: porozna keramika, poliHIPE, aluminijev oksid, sintranje, porozni kompozitni materiali
Objavljeno v DKUM: 11.09.2024; Ogledov: 32; Prenosov: 25
Celotno besedilo (5,98 MB)

Opis: V diplomskem delu smo preučevali nabavo in proces nabave ter to predstavili na primeru izbranega podjetja. Izbrano podjetje je malo družinsko podjetje, ki je na trgu prisotno že vrsto let in se ukvarja z nabavo ter prodajo keramike in kamna. Nabava je ena od osnovnih poslovnih funkcij, ki organizaciji zagotavlja ustrezne nabavne dobrine ob pravem času, na pravem mestu in v pravi količini, saj je njen cilj oskrba vseh porabnikov v podjetju. Skozi leta je nabava vse bolj pridobivala na pomembnosti, saj podjetju omogoča konkurenčnost na trgu ter z doseganjem najboljše kombinacije minimizira izgube podjetja. Ker so si podjetja med seboj različna, bodisi zaradi velikosti, dejavnosti, ki jo opravljajo, bodisi sortimenta proizvodov oziroma storitev, se tudi postopki nabavnega procesa med podjetji razlikujejo. V diplomskem delu nas je zanimalo, kako je pandemija covid-19 vplivala na sam proces nabave v izbranem podjetju. Ugotovili smo, da je bil celoten postopek nabave v obdobju trajanja pandemije otežen, ukrepi pa so negativno vplivali na izbrano podjetje. Pri analizi količine nabavljene keramike v letih 2020 in 2021 smo ugotovili, da je podjetje količinsko nabavilo več od dobaviteljev iz Španije, kot od dobaviteljev iz Italije.
Ključne besede: nabava, nabavni proces, vplivi pandemije covid-19, izbrano podjetje, keramika
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 225; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: Tovarne, ki so delovale konec 19. in na začetku 20. stoletja na Slovenskem, so največ vzorov oblikovanja prejemale od sočasnih slogovnih tokov v uporabni umetnosti, ki so jih narekovale predvsem angleške, tržaške, dunajske in graške tovarne. V drugi polovici 19. stoletja je bil najbolj razširjen umetnosti slog historizem, konec 19. in na začetku 20. stoletja pa se je v Evropi pojavila nova slogovna usmeritev, ki je poudarjala preprostost oblike in okrasa, tudi po neposrednem zgledu prazgodovinske umetnosti. Narekovala so jo gibanja kot je Arts and Crafts v Angliji. Vplivi teh reform slovenskega prostora niso zares dosegli. V 30. letih 20. stoletja se je tudi na področju keramike uveljavil nov slog art deco. Oblikovalci slovenske maloserijske in serijske keramike pa motivov niso povzemali le po tujih vzorih, temveč so bili tudi plod njihovih lastnih zamisli in povzemanja folklornega okrasa. Morebiten vir individualnosti je bila lahko tudi bogato okrašena prazgodovinska keramika. Zato je eden od ciljev naloge ugotoviti, ali lahko v produkciji slovenske keramične industrije s konca 19. in začetka 20. stoletja zaznamo navezavo na preprostost lokalne prazgodovinske motivike. Za primerjavo sem na eni strani analizirala okras na prazgodovinski keramiki s 17 slovenskih najdišč, ki je bila na ogled na razstavah slovenskih muzejev konec 19. in na začetku 20. stoletja, in na drugi strani motiviko, ki se je pojavljala na sočasni slovenski serijski keramiki. Nabor motivov na sodobni keramiki sem oblikovala na podlagi analize produkcije osmih tovarn keramike na Slovenskem. Po pregledu obeh skupin motivov se je izkazalo, da lahko primerjamo le osem osnovnih motivov, ki se pojavljajo tako na prazgodovinski kot sodobni serijski keramiki. Vsi sodijo v preprosto geometrijsko motiviko in so univerzalni, saj se pojavljajo znotraj skoraj vseh kultur. Nekoliko pogosteje geometrijsko motiviko zasledimo le na keramiki v slogu art deco iz 30. let 20. stoletja, predvsem na izdelkih iz prvih desetletij 20. stoletja tovarne Dekor v Ljubljani in J. Klemenčič v Novem mestu. Poenostavljena motivika na serijski in maloserijski keramiki slovenskih tovarn se torej neposredno ne navezuje na prazgodovinsko motiviko, ki je bila sočasno na ogled v slovenskih muzejih, temveč je vračanje k preprostosti v keramičnem oblikovanju na Slovenskem posledica sledenja aktualnim srednjeevropskim slogovnim tokovom. Individualnost v industrijskem keramičnem oblikovanju na Slovenskem se kaže predvsem v uporabi in reproduciranju slovenske narodne motivike ter v motivih, ki so plod tesnega sodelovanja s priznanimi slovenskimi umetniki. Keramika je material, ki spremlja človeka na skoraj vsakem koraku od prazgodovine do današnjih dni in je predmet preučevanja številnih ved. Keramiko od prazgodovine do vključno novega veka tradicionalno preučuje arheologija, sodobno serijsko in maloserijsko ter umetniško keramiko umetnostna zgodovina, izdelki ljudske obrti pa so praviloma predmet etnoloških raziskav. Ker polja preučevanja niso vedno strogo ločena, se pojavlja potreba po celovitem pristopu k obravnavi keramike. Za celovito obravnavo keramične produkcije vseh obdobij je treba torej oblikovati učinkovit analitični aparat, ki vsebuje ključne elemente vseh ved, ki se ukvarjajo s keramiko. Prvi pogoj za uspešen interdisciplinarni pristop pa je usklajena terminologija, ki pripomore k jasnosti in doslednosti v znanstvenem diskurzu. Pojmovnik, ki sem ga sestavila, uvaja poenoteno terminologijo, ki jo lahko uporabimo na širšem področju obravnave keramike. Usklajena in ustrezno oblikovana ter splošno sprejeta terminologija prispeva k napredku znanosti, hkrati pa tudi k razvoju strokovnega besedišča v slovenskem jeziku. Enotna terminologija omogoča enotno urejanje in objavljanje gradiva, posledično pa tudi njegovo obdelavo, ne glede na stroko, ki preučevani pojav primarno obravnava.
Ključne besede: Sodobna keramika, serijska keramika, maloserijska keramika, prazgodovinska keramika, slovenska keramika, keramična terminologija.
Objavljeno v DKUM: 06.03.2018; Ogledov: 2116; Prenosov: 268
Celotno besedilo (13,36 MB)

Opis: V okviru doktorske disertacije smo s polimerizacijo v masi proučevali vpliv pogojev na pripravo glicidil metakrilatnih poroznih polimernih nosilcev. Proučili smo vplive zamreževala etilenglikol dimetakrilata in različnih porogenih topil na morfologijo poroznih nosilcev. Nosilce smo funkcionalizirali z različnimi amini in tioli. Dobljene porozne monolite smo tudi naknadno zamrežili, da smo povečali specifično površino. Pripravili smo tudi emulzije z visokim deležem notranje faze; v organski fazi smo imeli raztopljen monomer. Kot monomer smo uporabili divinil adipat, ki je difunkcionalen vinil ester. Proučevali smo: vpliv sestave emulzije, tipa termičnega iniciatorja, dodatka topil in reakcijskih pogojev na stabilnost emulzije, morfologijo pripravljenih monolitov, obliko in velikost por ter poroznost. Divinil adipat kot samostojno uporabljen monomer še ni bil opisan, zato smo raziskali vpliv razmerja med hidrofilno in hidrofobno fazo emulzije na pripravo stabilne emulzije. Potreben je bil izbor primernih surfaktantov, kombinacije različnih surfaktantov ter količine topila. Pripravljene emulzije smo termično polimerizirali. Za radikalsko iniciacijo smo uporabili različne termične iniciatorje; prav tako smo testirali uporabo fotokemičnih iniciatorjev. Proučili smo vpliv segrevanja in staranja emulzije na njeno stabilnost ter na združevanje kapljic emulzije. S segrevanjem emulzije smo dosegli 5-kratno povečanje kapljic, s staranjem 25 ur pa 0,4-kratno povečanje. Pripravili smo tudi emulzije brez soli v vodni fazi in tako povzročili Ostwaldovo rast in koalescenco kapljic v emulziji. Na ta način smo povečali velikost kapljic za dvakrat. Pri vseh metodah smo spremljali velikost kapljic emulzije in velikost primarnih por monolita, saj je velikost por polimera običajno sorazmerna z velikostjo kapljic notranje faze emulzije. Pripravljene monolite smo izpostavili različnim medijem z različnimi koncentracijami ter tako ugotavljali primernost medija in hitrost biorazgradnje. Pripravili smo tudi porozne polimere iz emulzije z visokim deležem notranje faze, nasičene z aluminijevim oksidom. Kot monomere smo uporabili propoksiliran trimetilol propan triakrilat in metil metakrilat, zamrežen z etilenglikol dimetakrilatom. Raziskali smo vpliv sestave emulzije na morfologijo monolitov: vpliv topila, surfaktanta, disperzanta in količino vodne faze. Z elektronsko mikroskopijo smo preučevali morfologijo pripravljenih monolitov. Vzorce z ustrezno poliHIPE morfologijo smo postpolimerizacijsko obdelali. V cevni peči smo s počasnim intervalom segrevanja do 1400°C izžgali organske komponente monolita. Ostal je skelet iz aluminijevega oksida, ki smo ga okarakterizirali z adsorpcijo/desorpcijo dušika, živosrebrno porozimerijo, helijevo piknometrijo in elektronsko mikroskopijo. Ustvarili smo visoko porozen polimer iz aluminijevega oksida z značilno poliHIPE morfologijo. Ugotovili smo tudi, da se med segrevanjem morfologija bistveno ne spremeni.
Ključne besede: polimeri, polimerizacija v masi, glicidil metakrilat, emulzije z visokim deležem notranje faze, divinil adipat, monolit, emulzija, poliHIPE, funkcionalizacija polimerov, biorazgradnja, kompozitni materiali, porozna keramika
Objavljeno v DKUM: 07.07.2014; Ogledov: 2360; Prenosov: 346
Celotno besedilo (8,28 MB)

Ključne besede: nabava, nabavna politika, poslovne funkcije, keramika, orodja, zaposlenost, cene, organizacijske strukture, oblikovanje, organizacijski sistemi, organiziranost, preskrbovalne verige, materialno poslovanje, poslovni proces, verige, analiza poslovanja, integracijski procesi, Slovenija, panoge dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 30.05.2012; Ogledov: 1971; Prenosov: 85
Celotno besedilo (333,94 KB)