| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Keramika med arheologijo in umetnostno zgodovino
Saša Rudolf, 2017, doktorska disertacija

Opis: Tovarne, ki so delovale konec 19. in na začetku 20. stoletja na Slovenskem, so največ vzorov oblikovanja prejemale od sočasnih slogovnih tokov v uporabni umetnosti, ki so jih narekovale predvsem angleške, tržaške, dunajske in graške tovarne. V drugi polovici 19. stoletja je bil najbolj razširjen umetnosti slog historizem, konec 19. in na začetku 20. stoletja pa se je v Evropi pojavila nova slogovna usmeritev, ki je poudarjala preprostost oblike in okrasa, tudi po neposrednem zgledu prazgodovinske umetnosti. Narekovala so jo gibanja kot je Arts and Crafts v Angliji. Vplivi teh reform slovenskega prostora niso zares dosegli. V 30. letih 20. stoletja se je tudi na področju keramike uveljavil nov slog art deco. Oblikovalci slovenske maloserijske in serijske keramike pa motivov niso povzemali le po tujih vzorih, temveč so bili tudi plod njihovih lastnih zamisli in povzemanja folklornega okrasa. Morebiten vir individualnosti je bila lahko tudi bogato okrašena prazgodovinska keramika. Zato je eden od ciljev naloge ugotoviti, ali lahko v produkciji slovenske keramične industrije s konca 19. in začetka 20. stoletja zaznamo navezavo na preprostost lokalne prazgodovinske motivike. Za primerjavo sem na eni strani analizirala okras na prazgodovinski keramiki s 17 slovenskih najdišč, ki je bila na ogled na razstavah slovenskih muzejev konec 19. in na začetku 20. stoletja, in na drugi strani motiviko, ki se je pojavljala na sočasni slovenski serijski keramiki. Nabor motivov na sodobni keramiki sem oblikovala na podlagi analize produkcije osmih tovarn keramike na Slovenskem. Po pregledu obeh skupin motivov se je izkazalo, da lahko primerjamo le osem osnovnih motivov, ki se pojavljajo tako na prazgodovinski kot sodobni serijski keramiki. Vsi sodijo v preprosto geometrijsko motiviko in so univerzalni, saj se pojavljajo znotraj skoraj vseh kultur. Nekoliko pogosteje geometrijsko motiviko zasledimo le na keramiki v slogu art deco iz 30. let 20. stoletja, predvsem na izdelkih iz prvih desetletij 20. stoletja tovarne Dekor v Ljubljani in J. Klemenčič v Novem mestu. Poenostavljena motivika na serijski in maloserijski keramiki slovenskih tovarn se torej neposredno ne navezuje na prazgodovinsko motiviko, ki je bila sočasno na ogled v slovenskih muzejih, temveč je vračanje k preprostosti v keramičnem oblikovanju na Slovenskem posledica sledenja aktualnim srednjeevropskim slogovnim tokovom. Individualnost v industrijskem keramičnem oblikovanju na Slovenskem se kaže predvsem v uporabi in reproduciranju slovenske narodne motivike ter v motivih, ki so plod tesnega sodelovanja s priznanimi slovenskimi umetniki. Keramika je material, ki spremlja človeka na skoraj vsakem koraku od prazgodovine do današnjih dni in je predmet preučevanja številnih ved. Keramiko od prazgodovine do vključno novega veka tradicionalno preučuje arheologija, sodobno serijsko in maloserijsko ter umetniško keramiko umetnostna zgodovina, izdelki ljudske obrti pa so praviloma predmet etnoloških raziskav. Ker polja preučevanja niso vedno strogo ločena, se pojavlja potreba po celovitem pristopu k obravnavi keramike. Za celovito obravnavo keramične produkcije vseh obdobij je treba torej oblikovati učinkovit analitični aparat, ki vsebuje ključne elemente vseh ved, ki se ukvarjajo s keramiko. Prvi pogoj za uspešen interdisciplinarni pristop pa je usklajena terminologija, ki pripomore k jasnosti in doslednosti v znanstvenem diskurzu. Pojmovnik, ki sem ga sestavila, uvaja poenoteno terminologijo, ki jo lahko uporabimo na širšem področju obravnave keramike. Usklajena in ustrezno oblikovana ter splošno sprejeta terminologija prispeva k napredku znanosti, hkrati pa tudi k razvoju strokovnega besedišča v slovenskem jeziku. Enotna terminologija omogoča enotno urejanje in objavljanje gradiva, posledično pa tudi njegovo obdelavo, ne glede na stroko, ki preučevani pojav primarno obravnava.
Ključne besede: Sodobna keramika, serijska keramika, maloserijska keramika, prazgodovinska keramika, slovenska keramika, keramična terminologija.
Objavljeno: 06.03.2018; Ogledov: 761; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (13,36 MB)

2.
Optimizacija zunanjega skladišča v podjetju Gorenje keramika d.o.o. z uvedbo RFID tehnologije
Mitja Glasenčnik, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Gorenje Keramika je največji proizvajalec keramičnih ploščic v Sloveniji. Če želi še naprej uspešno konkurirati pritiskom tujih proizvajalcev, mora stremeti k največji optimizaciji svojega poslovanja in k s tem povezanim zniževanju stroškov. Velik del poslovnega procesa predstavlja skladišče, ki v tem trenutku za prepoznavanje izdelkov uporablja sistem črtnih kod, ki bi ga bilo z razvojem tehnologije sedaj mogoče zamenjati z RFID-prepoznavanjem, to je radiofrekvenčnim prepoznavanjem. Omenjena tehnologija s pomočjo radijskih valov samodejno zajema večje število podatkov in jih vpisuje v povezan program, ki lahko na ta način spreminja zaloge, opozarja na napake in nudi prilagodljivo uporabniško okolje za enostavno delo. Pri delu smo najprej prepoznali pomanjkljivosti obstoječega sistema, zatem preizkusili tehnologijo RFID na simulacijskem poligonu in na koncu ugotovili, da je sistem RFID uspešno opravil nalogo prepoznavanja keramičnih ploščic in bi ga tako bilo možno vpeljati v skladišče podjetja Gorenje Keramika. Nov sistem bi tako omogočil samodejno zaznavanje podatkov, nudil boljšo kontrolo nad zalogo, hitrejše opravljanje skladiščnih manipulacij in zmanjšal število napak.
Ključne besede: Gorenje Keramika, tehnologija RFID, pasivna značka RFID, črtna koda
Objavljeno: 29.01.2015; Ogledov: 1238; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

3.
Sinteza poroznih materialov iz metakrilatov in vinilestrov
Marko Turnšek, 2014, doktorska disertacija

Opis: V okviru doktorske disertacije smo s polimerizacijo v masi proučevali vpliv pogojev na pripravo glicidil metakrilatnih poroznih polimernih nosilcev. Proučili smo vplive zamreževala etilenglikol dimetakrilata in različnih porogenih topil na morfologijo poroznih nosilcev. Nosilce smo funkcionalizirali z različnimi amini in tioli. Dobljene porozne monolite smo tudi naknadno zamrežili, da smo povečali specifično površino. Pripravili smo tudi emulzije z visokim deležem notranje faze; v organski fazi smo imeli raztopljen monomer. Kot monomer smo uporabili divinil adipat, ki je difunkcionalen vinil ester. Proučevali smo: vpliv sestave emulzije, tipa termičnega iniciatorja, dodatka topil in reakcijskih pogojev na stabilnost emulzije, morfologijo pripravljenih monolitov, obliko in velikost por ter poroznost. Divinil adipat kot samostojno uporabljen monomer še ni bil opisan, zato smo raziskali vpliv razmerja med hidrofilno in hidrofobno fazo emulzije na pripravo stabilne emulzije. Potreben je bil izbor primernih surfaktantov, kombinacije različnih surfaktantov ter količine topila. Pripravljene emulzije smo termično polimerizirali. Za radikalsko iniciacijo smo uporabili različne termične iniciatorje; prav tako smo testirali uporabo fotokemičnih iniciatorjev. Proučili smo vpliv segrevanja in staranja emulzije na njeno stabilnost ter na združevanje kapljic emulzije. S segrevanjem emulzije smo dosegli 5-kratno povečanje kapljic, s staranjem 25 ur pa 0,4-kratno povečanje. Pripravili smo tudi emulzije brez soli v vodni fazi in tako povzročili Ostwaldovo rast in koalescenco kapljic v emulziji. Na ta način smo povečali velikost kapljic za dvakrat. Pri vseh metodah smo spremljali velikost kapljic emulzije in velikost primarnih por monolita, saj je velikost por polimera običajno sorazmerna z velikostjo kapljic notranje faze emulzije. Pripravljene monolite smo izpostavili različnim medijem z različnimi koncentracijami ter tako ugotavljali primernost medija in hitrost biorazgradnje. Pripravili smo tudi porozne polimere iz emulzije z visokim deležem notranje faze, nasičene z aluminijevim oksidom. Kot monomere smo uporabili propoksiliran trimetilol propan triakrilat in metil metakrilat, zamrežen z etilenglikol dimetakrilatom. Raziskali smo vpliv sestave emulzije na morfologijo monolitov: vpliv topila, surfaktanta, disperzanta in količino vodne faze. Z elektronsko mikroskopijo smo preučevali morfologijo pripravljenih monolitov. Vzorce z ustrezno poliHIPE morfologijo smo postpolimerizacijsko obdelali. V cevni peči smo s počasnim intervalom segrevanja do 1400°C izžgali organske komponente monolita. Ostal je skelet iz aluminijevega oksida, ki smo ga okarakterizirali z adsorpcijo/desorpcijo dušika, živosrebrno porozimerijo, helijevo piknometrijo in elektronsko mikroskopijo. Ustvarili smo visoko porozen polimer iz aluminijevega oksida z značilno poliHIPE morfologijo. Ugotovili smo tudi, da se med segrevanjem morfologija bistveno ne spremeni.
Ključne besede: polimeri, polimerizacija v masi, glicidil metakrilat, emulzije z visokim deležem notranje faze, divinil adipat, monolit, emulzija, poliHIPE, funkcionalizacija polimerov, biorazgradnja, kompozitni materiali, porozna keramika
Objavljeno: 07.07.2014; Ogledov: 1441; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (8,28 MB)

4.
PRIPRAVA IN KARAKTERIZACIJA KOMPOZITA STEKLO-KERAMIKA ZA UPORABO V LTCC TEHNOLOGIJI
Marko Vrabelj, 2012, diplomsko delo

Opis: V delu opisujemo študijo kompozitov steklo-keramika, ki so primerni za pripravo večplastnih struktur na osnovi keramike z nizko temperaturo žganja (Low Temperature Co-fired Ceramics – LTCC). Osredotočili smo se na sintezo nizko taljivega stekla, pogoje drobljenja in mletja stekla, homogenizacijo steklaste faze in delcev korunda in določanje pogojev žganja kompozitov. Nizko taljivo silikatno steklo na osnovi SiO2, PbO, Al2O3, CaO, B2O3, Na2O, K2O, Cr2O3, CoO in MgO smo pripravili iz homogenizirane zmesi reagentov, ki smo jo kalcinirali pri temperaturi kalcinacije, T = 750 °C. Vzorec kalcinirane zmesi smo segrevali v segrevalnem mikroskopu in ugotovili, da se tali nad 1050 °C. Steklo, ki smo ga sintetizirali pri temperaturi, T = 1200 °, je bilo rentgensko amorfno, z enakomerno mikrostrukturo in z nizko temperaturo sintranja: začetek krčenja je bil pri temperaturi, T = 660 °C in končni skrček pri temperaturi, T = 780 °C, zato smo ga uporabili za nadaljnje delo. Za pripravo kompozitov smo morali steklasto fazo zdrobiti in zmleti. Na podlagi meritev velikosti in porazdelitve velikosti delcev stekla smo ugotovili, da je manjše vzorce z maso, m = 4 g primerneje drobiti s stresalnim mlinom, večje z maso m = 30 g pa z vibracijskim mlinom. Steklo smo nadalje mleli v planetarnem mlinu v vodnem mediju. Povprečna velikost delcev po 6 urah mletja je bila 2,10 µm. Korundni prah je bil precej grob, povprečna velikost delcev je bila 3,15 µm, zato smo ga mleli v atritorju. Po 90 minutah mletja se je povprečna velikost delcev zmanjšala na 1,32 µm. Nadalje smo pomleti fazi stekla in korunda v utežnem razmerju 50:50 homogenizirali v planetarnem mlinu v acetonu. Vzorce smo segrevali v komorni peči s hitrostjo, rs = 2 in 5 °C/min in pri časih t = 30, 60 in 120 min pri temperaturi T = 850 °C. Posnetki mikrostruktur sintranih vzorcev kažejo, da sta steklo in korund v kompozitih homogeno porazdeljena. V vseh vzorcih so bile prisotne pore mikronske velikosti. Vzorci, žgani krajši čas (rs = 2 °C/min, t = 30, min in rs = 5 °C/min, t = 30, 60 min), so bili rentgensko amorfni. Pri vzorcih, ki so bili žgani pri daljših časih, smo tako z rentgensko fazno analizo kot z energijsko disperzijsko spektroskopijo rentgenskih žarkov potrdili prisotnost faze anortita (CaAl2Si2O8). Lastnosti vzorcev kompozita steklo-korund smo primerjali s komercialnim vzorcem LTCC, pripravljenim pri enakih pogojih, to je pri temperaturi, T = 850 °C in pri časih t = 30, 60 in 120 min, in ugotovili, da imajo podobno gostoto, fazno sestavo in mikrostrukturo.
Ključne besede: večplastne komponente, kompozit steklo-keramika, sinteza stekla, mletje stekla, sintranje, mikrostruktura
Objavljeno: 23.07.2012; Ogledov: 1886; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (4,86 MB)

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici