| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv kemoterapije med nosečnostjo na razvoj ploda
Nika Kociper, 2023, diplomsko delo

Opis: Rak v nosečnosti je sicer redka diagnoza, kljub temu pa pogostost v zadnjih letih z višanjem starosti nosečnic narašča, zdravljenje raka v nosečnosti pa zahteva celosten pristop. Namen diplomskega dela je raziskati vpliv uporabe kemoterapije pri nosečnici na razvoj ploda in ugotoviti vlogo medicinske sestre v času zdravstvene obravnave nosečnice z rakom. V namen priprave diplomskega dela smo pregledali znanstveno literaturo s področja vpliva kemoterapije na plod pri nosečnici. Literaturo smo poiskali z uporabo podatkovnih baz: PubMed, CINAHL, ScienceDirect in SAGE, pomagali smo si tudi z bazo COBISS in spletnim iskalnikom Google Scholar. Potek iskanja, pregleda in izbora relevantne literature smo prikazali z diagramom poteka, kot priporočajo smernice PRISMA. Izbrane članke smo kritično ocenili po Joanna Briggs Institute. V podatkovnih bazah smo skupno našli 1371 zadetkov, po odstranitvi duplikatov in pregledu smo v končno analizo vključili 12 člankov, ki so izpostavili temi zdravljenja s kemoterapijo pri nosečnici z rakom in temo vloga medicinske sestre pri zdravljenju nosečnice z rakom. Ugotovili smo, da je izvajanje kemoterapije po prvem trimesečju načeloma varno, v prvem trimesečju pa lahko vodi v malformacije ploda in v neonatalna stanja, povezana s prezgodnjim rojstvom. Nosečnice so še posebej podvržene psihosocialni stiski ob postavljeni diagnozi raka. Vlogi medicinske sestre pri zdravljenju sta apliciranje kemoterapije in psihološka podpora pacientki z rakom.
Ključne besede: kemoterapija, nosečnost, plod, sočutna zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 265; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

2.
Intenzivnejše neoadjuvantno zdravljenje lokalno napredovalnega raka danke
Danijela Golo, 2018, doktorsko delo/naloga

Opis: Izhodišče in namen Z namenom izboljšanja učinkovitosti zdravljenja lokalno napredovalega raka danke (LNRD) smo okrepili neoadjuvantni del z umestitvijo treh krogov sicer adjuvantne kemoterapije kot en indukcijski in dva konsolidacijska kroga. Materiali in metode Med oktobrom 2011 in aprilom 2013 je bilo v raziskavi zdravljenih 66 bolnikov z LNRD z uvodnim krogom, kemoradioterapijo in dvema konsolidacijskima krogoma kemoterapije. Operacija je sledila po 2 tednih, nato so bolniki prejeli še 3 kroge adjuvantne kemoterapije. Obsevani so bili na linearnem pospeševalniku, s tumorsko dozo 45 Gy ter dodatkom doze do 50,4 Gy na T2-3 in do 54 Gy na T4 tumor, v dnevnih odmerkih po 1,8 Gy. Sočasno so prejemali kapecitabin v odmerku 825 mg/m² dvakrat dnevno, vključno z vikendi. Uvodno, konsolidacijsko in pooperativno so prejemali kapecitabin v odmerku 1250 mg/m²/12 ur v 14-ih zaporednih dneh s tedenskim razmikom med krogi. Primarni cilj je bil popolni patološki odgovor (pCR). Rezultati Triinštirideset (65.1%) bolnikov je prejelo zdravljenje po protokolu. Skladnost z indukcijsko, konsolidacijsko in adjuvantno kemoterapijo je bila 98,5 %, 92 % in 87,3 %. Radiokemoterapijo je zaključilo 65/66 bolnikov z 13,6 % G ≥ 3 ne-hematološko toksičnostjo. Stopnja pCR (17,5 %) sicer ni bila statistično značilno boljša, opazovali pa smo precejšnje znižanje N (77,7 %) in celokupnega stadija (79,3 %). V srednjem času sledenja 55 mesecev smo zabeležili en lokalni recidiv (LR = 1,6 %), 64,0 % (95 % IZ 63,89 – 64,11) 5 letno preživetje brez bolezni (PBB) in 69,5 % (95 % IZ 69,39 – 69,61) 5 letno celokupno preživetje (CP). Zaključki Okrepitev predoperativnega zdravljenja LNRD z dodatno kemoterapijo s kapecitabinom pred in po kemoradioterapiji spremlja sprejemljiva toksičnost, zato jo bolniki dobro prenašajo in jih večina tudi zaključi zdravljenje po protokolu. Z njim sicer ne izboljšamo lokalnega učinka, dosegamo pa dobro lokalno kontrolo, PBB in CP.
Ključne besede: rak danke, neoadjuvantna kemoterapija, predoperativna kemoradioterapija, popolni patološki odgovor, popolna neoadjuvantna terapija
Objavljeno v DKUM: 18.12.2018; Ogledov: 2214; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

3.
Presaditev krvotvornih matičnih celic pri pacientu z akutno mieloično levkemijo
Larisa Šic, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Akutna mieloična levkemija je maligna bolezen belih krvnih celic, usmerjenih v mieloično vrsto. Potek bolezni je hiter in zahteva takojšnje zdravljenje. Za zdravljenje se vedno bolj uporablja presaditev krvotvornih matičnih celic. Namen zaključnega dela je predstaviti presaditev krvotvornih matičnih celic kot obliko zdravljenja akutne mieloične levkemije in prikazati zdravstveno nego pacienta z akutno mieloično levkemijo, ki se zdravi s presaditvijo krvotvornih matičnih celic. Raziskovalne metode: Zaključno delo je nastalo na osnovi študija literature. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela, metoda analize in kompilacije ter metoda sinteze. Rezultati: Ugotovili smo, da najboljše uspehe zdravljenja akutne mieloične levkemije s presaditvijo krvotvornih matičnih celic prinaša alogenična presaditev krvotvornih matičnih celic. Avtologna presaditev krvotvornih matičnih celic se uporablja redko. S presaditvijo krvotvornih matičnih celic se lahko pacienta z akutno mieloično levkemijo popolnoma ozdravi. Vloga medicinske sestre in svojcev je ključna ter nepogrešljiva skozi celoten proces zdravljenja, saj je pacient podvržen raznim psihičnim in fizičnim problemom presaditve krvotvornih matičnih celic. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da se ljudje odločajo za vpis v register potencialnih darovalcev krvotvornih matičnih celic, saj le tako obstaja možnost, da pri pacientu opravijo alogenično presaditev krvotvornih matičnih celic, ki je zelo učinkovit način zdravljenja akutne mieloične levkemije.
Ključne besede: kostni mozeg, krvne celice, krvni rak, kemoterapija, onkološka zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 14.05.2018; Ogledov: 2302; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
Vloga medicinske sestre pri sistemskem zdravljenju pacienta z rakom
Neža Smrečnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Vloga medicinske sestre pri sistemskem zdravljenju pacienta z rakom je izrednega pomena. Medicinska sestra je oseba, ki pacienta doživlja kot celoto in oseba, ki se vključuje v samo sistemsko zdravljenje, zdravstveno nego pacienta, informiranje pacienta in zdravstveno vzgojo, dajanje nasvetov ter napotkov o obvladovanju stranskih učinkov. Domet znanja medicinske sestre na področju sistemske terapije sega daleč, saj mora obvladovati specialna znanja, različne tehnologije in nove načine zdravljenja. V diplomskem delu smo predstavili posamezna sistemska zdravljenja pacientov z rakom in vlogo medicinske sestre pri le-teh, opisali smo stranske učinke sistemskih zdravljenj in naloge medicinske sestre, ki se ob tem pojavljajo. S podrobno analizo domače in tuje literature smo si odgovorili na zastavljeni raziskovalni vprašanji in ugotovili, da je pri zdravljenju pacienta z rakom vloga medicinske sestre najvidnejša pri sami zdravstveni vzgoji in informiranju ter izobraževanju pacienta, ta vloga pa pride do izraza najbolj pri obvladovanju stranskih učinkov sistemskega zdravljenja, ter da se stranski učinki pri različnih sistemskih zdravljenjih pojavljajo v različni veličini in količini, s tem pa tudi naloge medicinske sestre, najbolj obsežne so pri sistemskem zdravljenju s citostatiki.
Ključne besede: sistemsko zdravljenje raka, vloga medicinske sestre, kemoterapija, tarčna zdravila, hormonska zdravila
Objavljeno v DKUM: 07.02.2017; Ogledov: 2003; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (415,04 KB)

5.
ALERGIJSKE REAKCIJE NA CITOSTATIKE
Irena Tominc, 2015, magistrsko delo

Opis: Uvod: Incidenca raka narašča, povečuje pa se tudi število zdravil, ki se uporabljajo za njegovo zdravljenje. Z uporabo različnih citostatikov je povezana možnost nastanka alergijske reakcije. Simptomi, ki se pojavljajo pri alergijskih reakcijah na citostatike, so si podobni, obstaja pa razlika v času pojavnosti glede na različne citostatike. Namen raziskave je bil ugotoviti pogostost alergijskih reakcij na citostatike na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk v UKC Maribor, najpogostejše znake ob pojavu alergijske reakcije, kako so se na pojav odzvale medicinske sestre ter ali obstaja povezava kakršnih koli alergij v anamnezi pacientke na pojav alergijske reakcije. Raziskovalna metodologija: Raziskava je potekala retrogradno. Podatki so bili zbrani iz medicinske dokumentacije in dokumentacije zdravstvene nege pacientk, ki so v obdobju od januarja 2008 do decembra 2013 prejele kemoterapijo. Obdelani so bili s programom Microsoft Excel in statistično analizirani z računalniškim programom IBM SPSS 20. V raziskavo je bilo vključenih 190 pacientk. Prvo skupino je predstavljalo 95 pacientk, pri katerih je prišlo do alergijske reakcije na citostatike. Drugo skupino pa je predstavljalo 95 naključno izbranih pacientk, ki niso imele alergijske reakcije na citostatike. Vseh alergijskih reakcij je bilo 131 pri 95 pacientkah. Rezultati: Povprečna starost pacientk v obeh skupinah je bila 56 let. Vključene so bile pacientke z diagnozami rak dojke, rak jajčnika in rak endometrija. Pogostost alergijskih reakcij na citostatike glede na prisotnost alergij v anamnezi pacientk in glede na dodatne diagnoze ter jemanje drugih zdravil se ni izkazala kot statistično pomembna (p > 0,05). Najpogosteje je alergijsko reakcijo povzročil docetaksel, sledi paklitaksel. Oba sta najpogosteje povzročila alergijsko reakcijo v drugem ciklu, v prvih 5 minutah. Karboplatin pa je alergijsko reakcijo povzročil po več aplikacijah in po 10 minutah. Sklep: V raziskavi smo ugotovili, da so bile ob nastanku alergijske reakcije vedno prisotne le medicinske sestre. Zaradi tega je nujno, da so medicinske sestre, ki aplicirajo citostatike, usposobljene za prepoznavanje prvih simptomov ob nastanku alergijske reakcije. Pomembno je, da znajo oceniti resnost in stopnjo reakcije ter ob nastanku te pravilno in hitro ukrepati, kajti pravočasno ukrepanje pripomore k zmanjšanju in ublažitvi simptomov.
Ključne besede: Ključne besede: alergijska reakcija, citostatik, kemoterapija, pacientka, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 19.03.2015; Ogledov: 1986; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

6.
PREPOZNAVANJE NEZADOSTNEGA VNOSA HRANE MED ZDRAVLJENJEM OTROK S KEMOTERAPIJO
Petra Klanjšek, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo opredelili problematiko nezadostnih vnosov hrane pri otrocih, ki se zdravijo s kemoterapijo. Analizirali smo prevladujoče vzroke nezadostnega vnosa hrane, prehranske preglede, prehranske intervencije ter odgovornost medicinske sestre pri prehranski obravnavi otroka. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako pogosto medicinske sestre na oddelku za otroško hematologijo in onkologijo prepoznavajo vzroke nezadostnih vnosov hrane pri otrocih, ki se zdravijo s kemoterapijo. Prav tako je bil namen ugotoviti pogostost izvajanja prehranskih pregledov in prehranskih intervencij z vidika zdravstvene nege. Raziskovalne metodologija: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Izvedli smo mnenjsko anketo med medicinskimi sestrami na oddelku za otroško hematologijo in onkologijo. Podatke smo zbrali s pomočjo namensko izdelanega vprašalnika. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excell 2010 in IBM SPSS Statistics 21. Rezultati raziskave: Ugotovili smo, da je bolečina zaradi mukozitisa najpogosteje prepoznani vzrok nezadostnih vnosov hrane pri otroku. Po pogostosti sledijo slabost in bruhanje, sprememba okusa, izguba apetita ter sprememba vonja. Psihološki vzroki prehranjevalnih težav otroka so redkeje prepoznani. Rezultati kažejo na razpršenost mnenj medicinskih sester o pogostosti izvajanja prehranskih pregledov in prehranskih podpornih intervencij na oddelku. Sklep: Medicinske sestre se zavedajo svoje odgovornosti pri prepoznavanju ter obvladovanju nezadostnih oralnih vnosov hrane pri otroku, ki se zdravi z intenzivno kemoterapijo. Hkrati pa je razvidna potreba po vpeljevanju uporabnih protokolov rednih prehranskih presejanj, prehranskih pregledov in prehranskih podpornih intervencij, ki jih izvajajo medicinske sestre.
Ključne besede: otroci, rak, kemoterapija, nezadostni vnos hrane, prepoznavanje vzrokov, prehranske intervencije, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 25.08.2014; Ogledov: 1796; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

7.
Vpliv telesnih sprememb na psihično stanje bolnikov zdravljenih s citostatiki
Jasmina Brezočnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Izhodišča Velika pomanjkljivost citostatikov je, da ne kvarijo samo rakastih celic, temveč uničujejo, oz. poškodujejo tudi celice zdravih tkiv, zlasti tistih, katerih celice se hitro razmnožujejo. To vpliva na nastanek neželenih učinkov citostatskega zdravljenja. Nekateri neželeni učinki citostatskega zdravljenja, tisti, ki so vidni tudi drugim, kot je npr. izpadanje las, lahko vplivajo na bolnikovo psihično stanje. Namen V diplomskem delu želim predstaviti zdravljenje s citostatiki in z raziskavo ugotoviti, po koliko ciklusih citostatskega zdravljenja so se pojavili neželeni stranski učinki; kateri od stranskih učinkov je povzročal bolnikom največ psihičnih težav in kako so jih premagovali. Raziskovalna metodologija V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Pri raziskavi smo uporabili anketni vprašalnik. Anketo smo izvedli v Univerzitetnem kliničnem centru v Mariboru, in sicer na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk in na Oddelku za hematologijo in hematološko onkologijo, od januarja do aprila 2012. V raziskavi je sodelovalo 80 naključno izbranih bolnikov, zdravljenih s citostatiki. Rezultati Raziskava je pokazala, da so se neželeni učinki citostatikov pokazali že po prvem ciklusu. Največ psihičnih težav je bolnikom povzročalo izpadanje las in največ bolnikov je psihične težave reševalo s pogovorom s svojci in prijatelji. Sklep Zdravljenje s kemoterapijo je zelo invazivno in agresivno, zato se bolniki med zdravljenem srečujejo z neželenimi učinki. Ti vplivajo na njihovo psihično stanje. Pomembno je, da medicinska sestra bolnika pravočasno in pravilno pouči o lajšanju ali celo preprečitvi neželenih učinkov, pacientu pa mora nuditi tudi psihično oporo.
Ključne besede: kemoterapija, citostatiki, neželeni stranski učinki, psihoonkologija, depresija.
Objavljeno v DKUM: 15.01.2013; Ogledov: 2210; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (864,15 KB)

8.
Obravnava pacienta z akutno levkemijo zdravljenega s kemoterapijo
Brigita Frece, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili obravnavo pacienta z akutno levkemijo zdravljenega s kemoterapijo. V prvem delu smo opisali sestavo krvi in njene poglavitne naloge. Opisali smo krvne celice in pa specifično ter nespecifično imunost. Našteli smo nekaj bolezni krvi in krvotvornih organov, izpostavili smo levkemije. Podrobneje pa smo opisali akutno levkemijo in zdravstveno nego pacienta z akutno levkemijo. Predstavili smo zdravljenje akutne levkemije. Zdravljenje se največkrat začne z kemoterapijo. Prav to zdravljenje pa je zelo invazivno in agresivno, zato se pacienti med zdravljenjem srečujejo z veliko težavami, ki so posledica stranskih učinkov. Že novica o bolezni pacienta hudo prizadene, saj gre za rakavo obolenje in beseda rak še vedno vzbuja strah pri vseh ljudeh. Zdravstvena nega pri pacientu je zelo obsežna in medicinska sestra potrebuje veliko specifičnega znanja in spretnosti še posebej pri rokovanju s citostatiki. Prav zato smo v diplomskem delu izpostavili posebnosti zdravstvene nege pri zdravljenju s kemoterapijo. Opisali smo zaščito medicinske sestre in pacienta, možne zaplete, njihovo preprečevanje in stranske učinke, ki jih lahko pričakujemo. V nadaljevanju smo izpostavili najpogostejše negovalne diagnoze pri pacientih, zdravljenih s kemoterapijo ter načrtovali negovalne cilje in negovalne intervencije.
Ključne besede: kri, krvne celice, akutna levkemija, kemoterapija, zdravstvena nega, negovalne diagnoze
Objavljeno v DKUM: 09.08.2010; Ogledov: 4852; Prenosov: 995
.pdf Celotno besedilo (774,95 KB)

9.
Odločitveni model za oceno stopnje negovalnih problemov : diplomsko delo
Tomaž Tušek, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: kemoterapija, radioterapija, kirurško zdravljenje, onkologija
Objavljeno v DKUM: 14.05.2009; Ogledov: 2873; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (425,27 KB)

Iskanje izvedeno v 17.66 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici