| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KEMOMETRIJSKA KARAKTERIZACIJA VEZIV IN PREMAZOV Z BLIŽNJO INFRARDEČO SPEKTROSKOPIJO
Polona Ivanšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti možnost zamenjave klasičnih analiznih metod z metodo NIR. Eksperimentalni del smo izvajali na NIR spektrofotometru NIRFlex N — 500, proizvajalca BUCHI, Švica, podprtim s programsko opremo NIRcal V 5.2. Klasične analizne metode smo izvajali v skladu z veljavnimi ISO standardi. Kvantitativna NIR kalibracija je sestavljena iz štirih osnovnih korakov: izbira reprezentativnega kalibracijskega niza, pridobivanje in določevanje referenčnih vrednosti spektrov, povezava vrednosti spektrov z referenčnimi vrednostmi in validacija izdelane metode. Vsem vzorcem smo z refleksijsko sondo Fiber optic soldis z nastavkom za tekočine, povezano z NIR inštrumentom, posneli NIR spektre. Za izdelavo kvantitativnih kalibracij smo uporabili matematični postopek metode delnih najmanjših kvadratov PLS (ang. Partial Least Squares). Za vse izvedene kvantitativne kalibracije smo kot validacijsko metodo uporabili VS validacijski niz. Za ugotavljanje primerljivosti klasičnih metod, z metodo NIR pa smo uporabili signifikantni parni t-test. Bližnja rdeča spektroskopija se je izkazala kot alternativna metoda klasičnim analiznim metodam. Bližnja infrardeča spektroskopija je enostavna za uporabo, hitra, nedestruktivna ter prijazna ljudem in okolju. Z njo prihranimo čas in stroške, ki nastanejo z nakupom reagentov.
Ključne besede: premazi, veziva, bližnja infrardeča spektroskopija (NIRS), kemometrijske metode, regresija glavnih osi (PCR), metoda delnih najmanjših kvadratov (PLS)
Objavljeno: 02.06.2010; Ogledov: 3222; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

2.
Kemometrijska karakterizacija farmacevtskih spojin z bližnjo infrardečo spektroskopijo
Barbara Merkač, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je izdelava NIR (angl. Near Infrared) modela za potrjevanje identitete vstopnih sušenih pomožnih spojin. Analizirane so bile naslednje spojine: natrijev saharinat, natrijev saharinat dihidrat, mikrokristalna celuloza, silificirana mikrokristalna celuloza, mešanica mikrokristalne celuloze in Na karboksimetilceluloze, polivinilpirolidon in Na karboksimetilceluloza. Izdelava NIR metode je sestavljena iz treh glavnih delov: načrtovanje metode, razvoj statističnega modela in validacija izdelane metode. Vsem vzorcem smo z refleksijsko sondo, povezano z NIR instrumentom, posneli NIR spektre. Za izdelavo modela smo uporabili matematični postopek metode glavnih osi (angl. Principal Component Analysis). Izdelani model smo preverili s testnimi spektri in neodvisnimi vzorci. NIR model smo preverili s specifičnostjo in robustnostjo. Bližnja infrardeča spektroskopija se je izkazala kot alternativna metoda klasičnim analiznim metodam. Bližnja infrardeča spektroskopija je enostavna za uporabo, hitra, nedestruktivna, okolju ter ljudem prijazna tehnika. Z njo prihranimo čas in zmanjšamo stroške reagentov.
Ključne besede: farmacevtske spojine, bližnja infrardeča spektroskopija (NIRS), metoda grupiranja kemometrijske metode, metoda glavnih osi (PCA), metoda grupiranja
Objavljeno: 21.01.2010; Ogledov: 3417; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

3.
RAZVOJ ANALIZNIH METOD IN UPORABA AROMATSKIH PROFILOV ZA DOLOČANJE PRISTNOSTI NARAVNIH SADNIH SOKOV
Polonca Nedeljko, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil razviti analizne in kemometrijske metode, ki bi karakterizirale pristnost sadnih sokov na osnovi njihovih aromatskih profilov. Za raziskovalno delo smo uporabili sokove in nektarje slovenksih in tujih proizvajalcev. Izbrana tehnika vzorčenja oziroma zajemanja hlapnih komponent arome je bila mikroekstrakcija na trdnem nosilcu - SPME tehnika. Postopke vzorčenja, optimalne pogoje za ločbo in določevanje s plinsko kromatografijo z masno detekcijo smo optimirali po standardnih postopkih za tovrstne analize. Površine vrhov posameznih spojin v kromatogramih so tvorile vstopne parametre za kemometrijsko analizo (metoda glavnih osi, analiza grup in diskriminantna analiza) katere namen je bil izdelava modela, ki bo sposoben z dovolj visoko zanesljivostjo razločevati med posameznimi sadnimi sokovi. Rezultati vseh treh kemometrijskih analiz so bili najbolj primerljivi v primeru ločevanja 26 vzorcev sadnih nektarjev in v primeru, ko smo želeli med seboj razlikovati 11 vzorcev 100 % sokov pomaranč z 12 vzorci pomarančnih nektarjev. Nekoliko manj, vendar še vedno dovolj dobre rezultate pa smo dobili pri medsebojnem ločevanju 25 vzorcev 100 % sadnih sokov in medsebojnem razločevanju med 3 vzorci 100 % sokov jabolk s 7 vzorci jabolčnih nektarjev.
Ključne besede: arome, hlapne komponente, sadni sok, SPME, GC-MS, kemometrijske metode
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2645; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici