| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Geometrijsko-aritmetični indeksi
Julija Šošter, 2020, magistrsko delo

Opis: Geometrijsko-aritmetični indeksi so posebna vrsta topoloških deskriptorjev, ki jih lahko povežemo s kemijsko teorijo grafov. Ti indeksi lahko dajo izredno dobre korelacije z določenimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi določene vrste molekul kot tudi z drugimi topološkimi indeksi. Znotraj magistrskega dela so obravnavani štirje geometrijsko-aritmetični indeksi, to so prvi, drugi, tretji in peti geometrijsko-aritmetični indeks. V prvem delu predstavimo osnove teorije grafov, ki se navezujejo na te indekse, predstavimo vse štiri geometrijsko-aritmetične indekse in obravnavane fizikalno-kemijske lastnosti. Osrednji del magistrske naloge predstavljajo izračuni vseh štirih geometrijsko-aritmetičnih indeksov in korelacije le-teh s fizikalno-kemijskimi lastnostmi strukturnih izomerov oktana. Poleg tega bodo predstavljene korelacije z nekaterimi topološkimi indeksi in korelacije med obravnavanimi geometrijsko-aritmetičnimi indeksi. Končna ugotovitev kaže na to, da obstaja nekaj zelo dobrih korelacij med posameznimi geometrijsko-aritmetičnimi indeksi in fizikalno-kemijskimi lastnostmi izomerov oktana. Prav tako pa dajejo dobre rezultate tudi korelacije med nekaterimi topološkimi indeksi in geometrijsko-aritmetičnimi indeksi ter korelacije med samimi geometrijsko-aritmetičnimi indeksi.
Ključne besede: geometrijsko-aritmetični indeksi, fizikalno-kemijske lastnosti, izomeri oktana, topološki indeksi, korelacije.
Objavljeno: 01.04.2021; Ogledov: 130; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (949,25 KB)

2.
3.
4.
Testiranje tkanin po kakovostnih parametrih, definiranih s strani podjetij UNI&FORMA d.o.o. in OVERALL d.o.o. za potrebe javnih razpisov MNZ in MORS-A
Ingrid Črepnjak, Mateja Stupan, 2014, diplomsko delo

Opis: Različne državne institucije se pri izbiri tekstilnih materialov za lastne potrebe v glavnem opirajo na tako imenovana javna naročila, kjer se med drugim kot pomembnejše merilo za izbiro oblačil predvideva tudi izpolnjevanje zahtev izbranih tehničnih parametrov, zapisanih v tehnični specifikaciji. Za čim bolj objektivno presojo glede kakovosti ponujenih materialov ali izdelkov imajo pomembno vlogo tudi tako imenovani neodvisni testni laboratoriji, ki na osnovi standardiziranih metod opravljajo testiranja ponujenih tekstilnih materialov skladno z definiranimi parametri. Vsebina tehnične specifikacije oziroma parametri navedeni v njej dejansko predstavljajo lastnosti materiala, ki jih naročnik pričakuje in so v glavnem zapisani v obliki številčnih vrednosti s pripadajočimi dovoljenimi tolerancami. Te številke niso nikoli natančen posnetek lastnosti želenega materiala, ampak le njihov približek predvsem zaradi kompleksnosti tekstilnih materialov, katerih lastnosti niso konstantne po vsem delu tega istega materiala. Na lastnosti tekstilnega materiala vpliva namreč množica dejavnikov, ki izhajajo iz izvora in pogojev rasti naravnih vlaken (npr. bombaž, volna); (pri sintetičnih vlaknih je možno lastnosti relativno dobro usmerjati) ter neizogibnih variacij v procesu proizvodnje tekstilnega materiala, kar pomeni, da ima isti material na svojih različnih delih lahko npr. različne sorpcijske sposobnosti, različne mehanske lastnosti, itd. in je zato potrebno predvideti, da tekstilni material na vseh svojih delih ne bo izkazoval istih karakteristik, ker je to praktično nemogoče. Zato moramo vsak tekstilni material meriti na številnih in čim bolj različnih delih, kar je jasno definirano s standardi. Iz prakse izhaja, da nek naročnik običajno priloži le majhen del (cca 1,5 m) iz relativno dolge «metraže« izdelanega tekstilnega materiala, kar se pogosto izkaže za zelo neugodno. Pričujoče diplomsko delo je usmerjeno v preskušanje tekstilnih materialov za izdelavo uniform za podjetji UNI&FORMA d.o.o. iz Trzina in Overall d.o.o. iz Ljubljane z namenom presoditi skladnost posameznih parametrov na, po navedbah proizvajalca, istih vzorcih (vzorcih, izdelanih po identičnem tehnološkem postopku in uporabo identičnih barvil, pomožnih sredstev, apretur, itd.), odvzetih iz različnih bal, ter na ta način oceniti sipanje rezultatov na teh tkaninah, ki se smatrajo za iste.
Ključne besede: Laboratorijsko preskušanje, tkanine, uniforma, tehnična specifikacija, mehansko-kemijske lastnosti.
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 1485; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

5.
Analiza filtrskega prahu iz podjetja Talum Livarna d.o.o.
Ana Kračun, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavana problematika nevtralizacije in recikliranja filtrskega prahu po čiščenju dimnih plinov s klasifikacijsko številko odpadka 10 10 09*. Odpadek je alkalen, vsebuje težke kovine, nekovine in organska onesnaževala, zato ima lastnosti nevarnega odpadka. V okviru magistrske naloge je bila raziskana možnost nevtralizacije filtrskega prahu s CO2. Po obdelavi smo uspešno znižali vrednost pH v mejah vrednosti pH med 6 in 9, kar ne nakazuje na onesnaženost odpadka z močno kislino ali bazo. Prav tako smo znižali vsebnost nevarnih snovi, in sicer As, Cu, Ba, Zn, Cd, Cr, Ni, Pb, Sn, Mn in V, katerih izluževalne vrednosti so pod nivojem predpisanih mejnih vrednosti snovi, ki dovoljujejo odlaganje na odlagališčih za nenevarne odpadke. Samo izluževalne vrednosti Sb, Cd, Mo in Se prekoračujejo predpisane mejne vrednosti snovi, ki dovoljujejo odlaganje na odlagališčih za inertne odpadke. XRD analiza po nevtralizaciji filtrskega prahu s CO2 ni pokazala prisotnosti CaO. Nevtralizacija s CO2 tako predstavlja možno tehnološko rešitev za stabilizacijo odpadnega filtrskega prahu. V okviru magistrske naloge je bila raziskana tudi možnost recikliranja filtrskega prahu s kombinacijo ekstremne plastične deformacije (ECAP) in sintranja. Z izvedbo eksperimentov ekstremne plastične deformacije aluminijastih tulcev, napolnjenih s filtrskim prahom, smo želeli preveriti možnost dovolj velikega kompaktiranja prašnih delcev med ekstremno plastično deformacijo, da bi dobili kompozitni sistem z ustrezno kombinacijo trdnosti in trdote prašnega polnila v aluminijastem tulcu. S tem bi dobili kompozitni sistem z izboljšano sposobnostjo absorpcije energije. Ugotovljeno je bilo, da se filtrski prah po volumnu tulca ni enakomerno kompaktiral in ni prišlo do zadostnega sintranja. Ker so se paralelepipedi deformirali neodvisno eden od drugega, so med njimi nastala večja nepovezana področja – dekohezija. Opaziti je mogoče heterogeno sestavo prahu in nepovezanost. Kombinacija ekstremne plastične deformacije in sintranja ni bila uspešna z vidika recikliranja odpadnega filtrskega prahu za potencialno pridobivanje novih materialov iz filtrskega prahu.
Ključne besede: nevarni odpadki, filtrski prah, recikliranje, nevtralizacija, stabilizacija, ekstremna plastična deformacija, sintranje, kemijske lastnosti
Objavljeno: 11.09.2014; Ogledov: 1374; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

6.
ZNAČILNOSTI VRTNIH PRSTI NA OBMOČJU MESTNE OBČINE CELJE
Katja Ožek, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene značilnosti vrtnih prsti na izbranih lokacijah v Celjski kotlini. Za analizo prsti smo določili deset različnih lokacij in odvzeli dva vzorca prsti na vsaki lokaciji iz različnih globin. Empirični del naloge zajema terensko delo, kjer smo vzorcem določili prekoreninjenost in vlažnost ter laboratorijsko delo, kjer smo odvzetim vzorcem določili fizikalne in kemijske lastnosti. Vse lastnosti prsti so prikazane grafično in tabelno ter interpretirane. V lastnostih vrtnih prsti se kažejo antropogene spremembe v prsti.
Ključne besede: vrtne prsti, fizikalne in kemijske lastnosti, ekosostemski pomen prsti
Objavljeno: 12.06.2014; Ogledov: 1385; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

7.
VPLIV UPORABE SINTETIČNIH ZEOLITOV 4A IN 13X NA PRAŠIČJO GNOJEVKO
Vanina Krajnc, 2012, magistrsko delo

Opis: V hlevu za prašiče Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo v sodelovanju s podjetjem Silkem iz Kidričevega izvedli poskus za ugotavljanje vpliva uporabe sintetičnih zeolitov 4A in 13X na prašičjo gnojevko. Poskuse smo opravljali s ciljem znižanja smradu pri kmetijski proizvodnji, kar je za preživetje kmetijske proizvodnje pomemben cilj, saj so v EU opazni trendi po spreminjanju okoljskih standardov in zakonodaje zaradi zahtev po višji kakovosti sobivanja med kmetijskimi proizvajalci in ostalo populacijo. Menimo, da je izbira tematike naše naloge smiselna in aktualna. Premešano gnojevko smo razporedili v šestnajst enakih posod, od katerih jih je bilo osem namenjenih zeolitu 4A, ostalih osem pa zeolitu 13X. Testirali smo naslednje odmerke zeolitov: 0 g/L (kontrola), 4 g/L, 8 g/L in 12 g/L. V tretjem in četrtem tednu smo poleg obstoječih vzorcev naredili še dodatni vzorec zeolita 4A z največjim odmerkom, ki je znašal 30 g/L. Poskus je potekal en mesec in sicer v času od 11.7.2011 do 10.8.2011. Ročno in strojno mešanje kot tudi merjenje temperature in pH smo opravljali vsak dan ob istem času. Vzorce gnojevke smo jemali enkrat tedensko in jih po odvzemu prepeljali v kemijski laboratorij Ikema, kjer je bila izvedena analiza vsebnosti celokupnega in amonijskega dušika, fosforja, celokupnega organskega ogljika, kalija in suhe snovi. S poskusom smo želeli ugotoviti, ali lahko z dodatki zeolita zmanjšamo vsebnost določenih kemičnih spojin v gnojevki in tako posledično zmanjšamo smrad. Rezultati sicer nakazujejo na želeno delovanje zeolitov, vendar pa velika variabilnosti podatkov onemogoča zanesljivo znanstveno sklepanje. Zmanjšanje smradu je bilo organoleptično zaznati s strani izvajalcev poskusa in laborantov, vendar pa na voljo nismo imeli ustrezne metode, s katero bi to te zaznave lahko dokazali.
Ključne besede: sintetični zeoliti / zeolit 4A / zeolit 13X / prašičja gnojevka / kemijske lastnosti / temperatura / pH / zmanjševanje smradu
Objavljeno: 14.06.2012; Ogledov: 2086; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

8.
VPLIV BIOETANOLA NA KARAKTERISTIKE PROCESA VBRIZGAVANJA
Gregor Črešnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Onesnaževanje zraka je že vrsto let resen problem in zato so v veliki meri odgovorni tudi motorji z notranjim zgorevanjem. Za pogon motorjev se najpogosteje uporabljajo fosilna goriva, kot sta dizel in bencin, pri zgorevanju katerih nastajajo škodljivi produkti tako za okolje, kot tudi za zdravje vseh živih organizmov. Ti škodljivi produkti so ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, žveplov dioksid… Da bi se izognili onesnaževanju zraka z omenjenimi emisijami, posegamo po čistejših gorivih, ki jih imenujemo biogoriva. Namen diplomske naloge je ugotoviti lastnosti različnih biogoriv in vpliv njihove uporabe na karakteristike procesa vbrizgavanja. V ta namen smo določili kemijske in fizikalne lastnosti čistega dizelskega goriva, čistega biodizelskega goriva in njune mešanice s 5, 10 in 15 % deležem bioetanola.
Ključne besede: dizel, bioetanol, karakteristike procesa vbrizgavanja, lastnosti biogoriv, fizikalne lastnosti goriv, kemijske lastnosti goriv
Objavljeno: 06.10.2011; Ogledov: 1645; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (5,25 MB)

9.
NAPRAVA ZA ČIŠČENJE ODPADNIH VOD IZ OBRATA BARVE ZA LASE
Sveto Bulatović, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predmet raziskave oziroma analize čistilna naprava za obdelavo odpadnih vod podjetja Henkel Slovenija. V diplomskem delu so zajeti in predstavljeni nekateri osnovni principi teorije in prakse čiščenja odpadnih vod. Predstavljene so vse dejavnosti, ki morajo biti upoštevane pri projektiranju industrijske čistilne naprave. Posebna pozornost je namenjena kemijskim in fizikalnim lastnostim vod. Zaradi obsežnosti teme so v diplomskem delu opisani le nekateri najpomembnejši načini čiščenja odpadnih vod. V čistilni napravi se obdeluje odpadna voda, ki nastaja ob pranju mešalnikov, v katerih se proizvaja barva za lase. Količina šarže je 4 m3. Odpadna voda je alkalna s pH 10 in vsebuje vrsto različnih organskih zdravju nenevarnih snovi. KPK vode je približno 15.000 mgO2/l. Voda vsebuje tudi 230 mg tenzidov/l in do 5.000 mg/l snovi, ki se ekstrahirajo v organskem topilu. Voda je obarvana. Obarvanost je odvisna od trenutne proizvodnje. S testom biorazgradljivosti je ugotovljeno, da je 96 % snovi biološko razgradljivih.
Ključne besede: odpadna voda, fizikalne in kemijske lastnosti vode, učinkovitost naprave, avtomatizacija naprave
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 2344; Prenosov: 413
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

10.
VPLIV REGIJSKEGA CENTRA ZA ODPADKE V PUCONCIH NA PRSTI
Aleksandra Nemet, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati, ali Regijski center za odpadke Puconci vpliva na okoliške prsti. V neposredni okolici centra smo odvzeli vzorce prsti in analizirali njihove fizikalne ter kemijske lastnosti. Metodologijo terenskega dela in meritve smo podrobno predstavili v metodološkem delu diplomskega dela. Merili smo gostoto prsti, pH, nitrate in nitrite, amonij, kalij, fosfor, tip prsti in barvo. Te lastnosti posredno in neposredno odražajo antropogene vplive. Za razumevanje vpliva delovanja Regijskega centra za odpadke Puconci smo podrobno predstavili delovanje le-tega ter veljavno zakonodajo, ki velja na odlagališčih. Upoštevali smo tekoče monitoringe izcednih vod, za prsti pa ne obstajajo meritve. Upoštevali smo tudi regionalne značilnosti Prekmurja, s poudarkom na Puconcih. V zadnjem delu diplomskega dela so grafično prikazane ugotovitve analiz prsti in podan zaključek o vplivu Regijskega centra za odpadke na prsti v okolici.
Ključne besede: Vpliv Regijskega centra za odpadke v Puconcih na prsti, kemijske in fizikalne lastnosti prsti, monitoring izcednih vod.
Objavljeno: 29.03.2011; Ogledov: 2092; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici