SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Uporabnost NIR spektroskopije za napovedovanje kemične sestave mesa in mesnih izdelkov
Andreja Drevenšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Ugotavljali smo zanesljivost bližnje infrardeče spektroskopije (NIRS) za napovedovanje kemijske sestave mesa in mesnih izdelkov. Vzorcem smo kemijsko določili vsebnost intramuskularne maščobe (IMM) z ekstrakcijo po Soxhletu s predhodno hidrolizo (SIST ISO 1443, 2001), vsebnost vode (ISO 6496, 1999), vsebnost beljakovin (ISO 5983-2, 2005) ter izračunali razmerje med vodo in beljakovinami (VB). Z aparatom NIR Systems model 6500 (Silver Spring, MD, USA) smo posneli spektre vzorcev na območju valovnih dolžin vidne in NIR svetlobe (400-2500 nm) ter pripravili umeritvene enačbe (WinISI II programski paket) za različna spektralna območja (NIR, vidni ali celoten spekter) znotraj mišice, za različne mišice ter na vseh vzorcih skupaj. Točnost kalibracij smo ocenili s statističnimi parametri: determinacijski koeficient navzkrižne validacije (R2CV) in predikcije (R2P), standardna napaka navzkrižne validacije (SECV) in predikcije (SEP) ter razmerjem med standardnim odklonom referenčnih vrednosti in standardno napako (RPD). Točnost napovedovanja je bila pri vseh enačbah odlična za vsebnost IMM (RCV: 0,91- 0,98; RPD: 3,40-6,74). Za ostale lastnosti je bila točnost (z izjemo slabe točnosti kalibracij znotraj mišice longissimus dorsi) le malo slabša (za beljakovine RCV: 0,80-0,91, RPD: 2,26-3,29; za vodo RCV: 0,73-0,98, RPD: 1,92-7,55; za VB: RCV: 0,65-0,92, RPD: 1,68-3,43). Glede na različne kazalce kalibracijske statistike lahko zaključimo, da lahko z NIRS zelo točno napovedujemo kemično sestavo mesa in mesnih izdelkov (z izjemo kalibracij za vsebnost beljakovin znotraj mišice longissimus dorsi).
Ključne besede: NIR spektroskopija, meso, mesni izdelki, kemijska sestava
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 2395; Prenosov: 119
.pdf Polno besedilo (193,72 KB)

3.
Vpliv dodatka enoloških taninov na kakovost in kemijsko sestavo vina 'Modri pinot'
Ksenja Ilnikar, 2010, diplomsko delo

Opis: Leta 2010 smo preizkušali vpliv dodatka treh enoloških taninov na kakovost in kemijsko sestavo vina 'Modri pinot'. Pri kemijski sestavi vina se je vpliv dodatka taninov pokazal le pri merjenju vsebnosti skupnih fenolov. Pri meritvah taninov, antocianov in intenzitete barve razlik v primerjavi s kontrolo ni bilo. Pri senzorični analizi vina se je pokazal močan vpliv dodatka taninov. Na intenzivnost vonja je najbolj vplival tanin Structure, na kakovost vonja pa le največji odmerek dodanega tanina Superb, 6 g/hl. Vsi odmerki tanina Superb so izboljšali taninsko strukturo vina. Dodatek tanina Superb je izboljšal skupni vtis kakovosti vina pri najmanjšem in največjem odmerku, Finesse pa le pri srednjem (6 g/hl). Po primerjalni oceni po Buxbaum-u je razvidno, da so najboljše ocene kakovosti dobila vina z dodatkom tanina Superb.
Ključne besede: vino, kakovost, kemijska sestava, tanini, 'Modri pinot'
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 1568; Prenosov: 125
.pdf Polno besedilo (528,60 KB)

4.
Uporabnost NIR spektroskopije za določanje lastnosti mesa
Maja Prevolnik, 2011, doktorska disertacija

Opis: V predstavljenih raziskavah smo preucevali uporabnost bližnje infrardece (NIR) spektroskopije za napovedovanje kemijske sestave in kakovosti mesa. Spektralne analize smo izvedli s spektrofotometrom NIR Systems model 6500 (Silver Spring, MD, USA), dobljene podatke pa obdelali s statisticnim programom WinISI II. Kar zadeva kemijsko sestavo, smo napovedovali vsebnost intramuskularne mašcobe, beljakovin, vode, soli, neproteinskega dušika in prostih aminokislin v razlicnih vrstah mesa in mesnih izdelkov, pri cemer smo zaradi velike prakticne vrednosti namenili posebno pozornost dolocanju intramuskularne mašcobe v mesu prašicev in goveda ter napovedovanju kemijske sestave kraškega pršuta. NIR spektroskopija se je za dolocanje kemijske sestave izkazala kot izjemno zanesljiva metoda, ki bi lahko nadomestila konvencionalne kemijske analize. V zvezi s kakovostjo pa smo v mesu prašicev napovedovali tehnološke parametre, kakršni so pH, barva in sposobnost za vezavo vode. Tocnost napovedovanja lastnosti kakovosti mesa je bila v primerjavi s kemijsko sestavo manjša, toda napake napovedovanja so bile primerljive s ponovljivostjo referencnih metod, ki so v tem primeru hitre, enostavne, odvisne od okolja in zato manj natancne. Prednosti NIR spektroskopije (hitrost, nedestruktivnost, hkratnost dolocanja razlicnih lastnosti) skupaj z visoko zanesljivostjo napovedovanja dajejo velike možnosti za dolocanje kakovosti mesa v industriji. Z ustrezno izbiro nekaterih dejavnikov tocnosti (priprava vzorca, spektralno obmocje, vrsta vzorca, kemometricna metoda) lahko uspešnost napovedovanja z NIR spektroskopijo še izboljšamo.
Ključne besede: NIR spektroskopija, meso, mesni izdelki, kemijska sestava, kakovost mesa
Objavljeno: 28.03.2011; Ogledov: 3203; Prenosov: 240
.pdf Polno besedilo (3,68 MB)

5.
Vpliv uporabe giberelinov na mehansko in kemijsko sestavo grozdja pri sortah 'Rumeni muškat' in 'Renski rizling'
Denis Kunčić, 2012, diplomsko delo

Opis: V letu 2008 smo v vinogradu družine Kunčić (Razkrižje) proučevali vpliv uporabe giberelinov in defoliacije na mehansko in kemijsko sestavo grozdja pri sortah 'Rumeni muškat' in 'Renski rizling'. Poskus smo zastavili po metodi latinskega kvadrata 4 x 4. Tako so bila 4 obravnavanja; -giberelini v koncentraciji 20 mg/l (G2), giberelini v koncentraciji 10 mg/l (G1), defoliacija (D) in kontrola (K) v 4 ponovitvah. Škropljenje z giberelini v koncentraciji 20 mg/l smo opravili 8. junija, z giberelini v koncentraciji 10 mg/l pa 8. junija in 12. junija. Defoliacija je bila izvedena v času polnega cvetenja. Poskus je zajemal 80 trsov pri vsaki sorti. Grozdi so bili najmanj zbiti pri defoliaciji, najbolj pa pri kontroli. Med G1 in G2 ni bilo razlik. Vsebnost sladkorja je bila v treh primerih najmanjša pri kontroli. Skupne titracijske kisline so bile v treh primerih najmanjše pri defoliaciji. Masa jagode je bila pri G1 in G2 večja kot pri kontroli, pri defoliaciji pa je bila najmanjša. Masa pecljevine je bila v treh primerih največja pri kontroli. Delež pecljevine je bil največji pri kontroli, z izjemo G1 pri sorti 'Renski rizling'. Razmerje med dolžino pecljevine in maso jagod je bilo pri defoliaciji večje kot pri kontroli, v treh primerih pa je bilo to razmerje večje tudi pri G1 in G2. Razmerje med dolžino in maso pecljevine je bilo najmanjše pri kontroli. Pri ostalih parametrih ni bilo statistično značilnih razlik.
Ključne besede: vinska trta, giberelini, mehanska in kemijska sestava grozdja
Objavljeno: 20.04.2012; Ogledov: 1184; Prenosov: 93
.pdf Polno besedilo (1,29 MB)

6.
PARAMETRI KAKOVOSTI SORTE 'SAUVIGNON' OD GROZDJA DO VINA
Janja Korošec, 2012, magistrsko delo

Opis: V letu 2009 smo v laboratoriju za vinarstvo na Katedri za tehnologije, prehrano in vino Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ugotavljali, ali lahko na osnovi določene osnovne kemijske sestave pri spremljanju dozorevanja grozdja sorte 'Sauvignon' pričakujemo optimalne kemijske parametre vina. Poskus smo opravljali v vinogradih vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija. V poskusu smo obravnavali sedem vinogradov (A, B, C, Č, D, E in F) na različnih tipih tal in legah. V vsakem vinogradu je bila obravnavana ena vrsta 50-ih trsov. Pri vseh sedmih vinogradih smo izvajali vzorčenje v treh terminih (1, 2 in 3), le v vinogradu B smo opravili še dodatno četrto vzorčenje. Spremljali smo fizikalno-kemijsko parametre zrelosti, potek alkoholne fermentacije mošta in opravili kemijsko analizo mladega vina. Vse fermentacije so potekale do popolnega povretja v enakem času pri posameznem datumu trgatve. Med analiziranimi vinogradi so bile majhne razlike v vsebnosti sestavin mošta in pridelanega mladega vina. Največje vsebnosti skupnega suhega ekstrakta (SSE) so imela pridelana mlada vina prvega vzorčenja z vinogradov A1 (22,41 g/L), B1 (22,89 g/L) in C1 (21,87 g/L). Te vrednosti so bile pri naslednjih vzorčenjih manjše, kar je najverjetneje v povezavi z manjšo vsebnostjo kislin. Le pri dodatnem četrtem vzorčenju so se te vrednosti povečale v vinogradu B4 (23,48 g/L). Zveza med skupnim suhim in sladkorja prostim ekstraktom (SPE) pridelanih mladih vin je znašala 0,93, kar potrjuje statistično zelo visoko značilno korelacijo med omenjenima parametroma v pridelanih vinih. Največje vrednosti pH in SSE smo določili v vinih iz vinograda B. Z vsakim naslednjim vzorčenjem smo imeli tako večje sladkorne stopnje mošta, a manjše vsebnosti SSE v vinu. Samo na podlagi izmerjene sladkorne stopnje ne moremo napovedovati, kakšni bodo kemijski parametri mladega vina. Najboljše rezultate je dal vinograd B, ki se je nahajal na peščenih tleh in jugozahodni legi. Kar potrjuje navedbe, da so ta rastišča najugodnejša za pridelovanje grozdja sorte 'Sauvignon' peščena tla in jugozahodne lege vinograda. Tip tal v naših poizkusih ni vplival na kinetiko alkoholne fermentacije ter sestavo pridelanih mladih vin. Vpliva lahko v povezavi z višjim pH (pri enaki sladkorni stopnji) na večjo fermentacijsko aktivnost kvasovk.
Ključne besede: Dozorevanje grozdja, 'Sauvignon', mošt, vino, kemijska sestava, kinetika fermentacije
Objavljeno: 14.06.2012; Ogledov: 1756; Prenosov: 225
.pdf Polno besedilo (2,64 MB)

7.
Klavna kakovost in kakovost mesa prašičev pitanih z dodatkom tanina v krmi
Petra Kračun, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv dodatka tanina v krmni mešanici za prašiče na njihovo klavno kakovost in kakovost mesa. Poskus je bil izveden v letu 2011 na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor. V poskus je bilo vključenih 100 tekačev obeh spolov. Prašiči so bili razdeljeni v 5 skupin: kontrolna skupina in 4 poskusne, ki so poleg osnovne krme dobivale dodatek tanina: Farmatan (kostanjev ekstrakt, 2 g/kg krmne mešanice), Contan (hrastov ekstrakt, 2 g/kg krmne mešanice), Tanex (kombinacija kostanjevega in hrastovega ekstrakta, 0,5 in 1 g/kg krmne mešanice). V raziskavi smo spremljali različne lastnosti klavne kakovosti (masa toplih polovic, debelina mišice in slanine, površina mišice in slanine, masa stegna, mesnatost trupa in stegna), kakovosti mesa (pH, barva, sposobnost za vezavo vode) ter sestave mesa (vsebnost maščob, vode, beljakovin, delež metmioglobina). Naši rezultati so pokazali, da dodatki različnih vrst in koncentracij taninov v krmni mešanici nimajo vpliva na preučevane lastnosti pri prašičih, prav tako pa nismo zaznali škodljivega učinka. Za povzročitev zaznavnega vpliva so bile izbrane koncentracije taninov verjetno prenizke. Na podlagi dobljenih rezultatov ne moremo izključiti morebitnih koristnih oziroma škodljivih posledic uporabe večjih koncentracij tanina na klavno kakovost in kakovost mesa.
Ključne besede: prašiči, tanini, kakovost klavnega trupa, kakovost mesa, kemijska sestava mesa
Objavljeno: 05.06.2013; Ogledov: 1143; Prenosov: 210
.pdf Polno besedilo (445,35 KB)

8.
Uporabnost NIR spektroskopije za določanje lastnosti mesa
Maja Prevolnik, 2011, doktorska disertacija

Ključne besede: NIR spektroskopija, meso, mesni izdelki, kemijska sestava, kakovost mesa
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 526; Prenosov: 9
URL Polno besedilo (0,00 KB)

9.
10.
Vpliv dodatka enoloških taninov na kakovost in kemijsko sestavo vina 'Modri pinot'
Ksenja Ilnikar, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: vino, kakovost, kemijska sestava, tanini, 'Modri pinot'
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 166; Prenosov: 5
URL Polno besedilo (0,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici