| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
HIŠNA BIOLOŠKA ČISTILNA NAPRAVA
Uroš Vrhovšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Čiščenju komunalne odpadne vode se tako s strani Slovenije, kot Evropske unije, v zadnjih letih posveča vedno več pozornosti. Glede na to, da je s koncem leta 2017 potrebno sanirati večino greznic, se na trgih pojavlja veliko število različnih tipov čistilnih naprav. V diplomskem delu sem zraven opisa nekaterih tipov bioloških čistilnih naprav, njihovega vzdrževanja, delovanja ter upravljanja, poskušal predstaviti nekoliko drugačen tip hišne, biološke čistilne naprave, katerega sem skupaj s podjetjem Nivo d.d. tudi razvil. Ta tip čistilne naprave, ki je nadaljevanju podrobneje opisan, deluje po principu čiščenja komunalne odpadne vode na osnovi mikroorganizmov. Za to napravo, ki smo jo razvili, sem podal podrobnejšo sestavo, opisal celotno proizvodnjo linijo, analiziral stroške projekta, določil kapaciteto proizvodnje ter planirane dohodke za nadaljnja tri leta. Vsi izračuni in kazalci kažejo na to, da bo proizvodnja in montaža teh naprav donosna, prav tako bo z leti naraščala kar kaže na uspešnost prodaje v podjetju Nivo d.d..
Ključne besede: biomatic, čiščenje komunalne odpadne vode, populacijski ekvivalent (PE), kemijska potreba po kisiku (KPK), biokemijska potreba po kisiku (BPK), biološke kroglice, biofilm, proizvodni proces
Objavljeno: 02.04.2010; Ogledov: 3626; Prenosov: 529
.pdf Celotno besedilo (3,94 MB)

4.
LOČEVANJE OLJ IZ EMULZIJ S CENTRIFUGIRANJEM
Dejan Kosi, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je ločiti olja iz emulzij s centrifugiranjem in z laboratorijsko simulacijo hidrociklona. S fizikalno-kemijskimi analizami smo ugotavljali učinkovitost centrifugiranja in turbulentnega mešanja, pri tem pa preučevali, kako na ločevanje emulzij vplivajo čas obdelovanja, temperatura, število obratov in dodatki sredstev NaCl, CaCl2 in polialuminijev klorid (PaCl). Rezultati kažejo, da se s povečevanjem števila obratov centrifugiranja, poveča tudi učinkovitost ločevanja emulzij (najboljše rezultate smo dobili pri najvišjih obratih – 7000 obr./min). Pri poskusih, kjer smo spreminjali čas centrifugiranja, smo največ olja iz emulzij odstranili po dveh urah centrifugiranja, ob tem pa ugotovili, da se največ olj odstrani prvo uro, z nadaljnjim centrifugiranjem pa se ta delež bistveno zmanjšuje. Na ločevanje emulzij pozitivno vplivajo tudi dodana sredstva, pri katerih so se vrednosti najbolj znižale ob najnižjih koncentracijah (0.15 g/L (NaCl), 0.15 g/L (CaCl2) in 1.2 g/L (PaCl)) ter povišana temperatura emulzij, kar prikazujejo rezultati centrifugiranja pri 55 °C, ki so veliko boljši kot tisti pri 22 °C. Motnost, kemijska potreba po kisiku (KPK) in vsebnost olj se bistveno znižajo, kljub temu pa metoda za popolno in samostojno ločevanje emulzij ni dovolj učinkovita. Na podlagi rezultatov fizikalno-kemijskih analiz po poskusih v hidrociklonu ugotovimo, da hidrocikloniranje pri 1000 obr./min ni primerno za ločevanje oljno vodnih emulzij, saj se vrednosti motnosti in barve niso bistveno znižale.
Ključne besede: emulzija, centrifugiranje, hidrociklon, kemijska potreba po kisiku
Objavljeno: 22.07.2014; Ogledov: 1196; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

5.
UPORABA ANALIZNIH METOD ZA DOLOČANJE UČINKOVITOSTI MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV
Robert Ferlinc, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi raziskujemo čiščenje odpadnih vod v malih komunalnih čistilnih napravah, ki so namenjene za čiščenje komunalnih odpadnih vod iz najmanjših virov onesnaženja, kot so enodružinske hiše ter manjši stanovanjski in poslovni objekti. Opisujemo testiranje učinkovitosti male komunalne čistilne naprave z oznako MKČN 6PE z nazivno obremenitvijo 6 populacijskih ekvivalentov. V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljene evropske smernice, ki urejujejo področje odpadnih voda in njihovo implementacijo v slovenski pravni sistem. Natančneje opisujemo zahteve standarda SIST EN 12566-3:2005+A1:2009 Male čistilne naprave do 50 PE – 3.del: Predizdelane in/ali na mestu postavitve sestavljene čistilne naprave za gospodinjske odplake (Standard), SBR tehnologijo čiščenja in princip čiščenja komunalne odpadne vode v čistilni napravi MKČN 6PE. V eksperimentalnem delu naloge opisujemo izvedbo testiranja čistilne naprave v pogojih, ki jih določa Standard (delovanje pri nazivni obremenitvi, podobremenitvi (50% nazivne), nazivni obremenitvi s 24 h izpadom elektrike in nadobremenitvi (150% nazivne), predstavljamo vzorčenje in meritve na terenu, rezultate laboratorijske analize parametrov onesnaženja ter izračun učinkovitosti delovanja MKČN. Izračun učinkovitosti čiščenja čistilne naprave podajamo za parametre neraztopljene snovi (NS), kemijska potreba po kisiku (KPK) in biokemijska potreba po kisiku (BPK5). MKČN 6PE je v vseh testiranih pogojih delovala ustrezno, merjeni parametri na iztoku iz čistilne naprave pa so bili usklajeni s predpisanimi mejnimi vrednostmi slovenske zakonodaje. Čistilna naprava je primerna za čiščenje komunalnih odpadnih vod iz najmanjših virov onesnaženja.
Ključne besede: Odpadna voda, čiščenje odpadne vode, mala komunalna čistilna naprava, kemijska potreba po kisiku, biokemijska potreba po kisiku, neraztopljene snovi
Objavljeno: 29.01.2016; Ogledov: 1873; Prenosov: 286
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

6.
Zniževanje KPK v odpadni vodi s Fentonovim reagentom
Bernarda Kuster, 2017, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, ali je z uporabo Fentonovega reagenta mogoče znižati onesnaženost odpadne vode z organskimi spojinami, izraženo s kemijsko potrebo po kisiku (KPK). Fentonov reagent pomeni reakcijo med železovimi ioni Fe2+ in vodikovim peroksidom, pri čemer nastanejo visoko reaktivni hidroksilni radikali, ki razgrajujejo organske spojine. Pripravili smo sintetične vzorce odpadne vode s huminsko kislino in tioureo. V nadaljevanju smo čistili tudi realno kompostno izcedno vodo. Eksperimente smo izvajali pri različnih pogojih Fentonove reakcije, tako da smo spreminjali maso FeSO4 × 7H2O, ki smo ga uporabili kot vir Fe2+, razmerje med reagenti, čas trajanja reakcije in pH-vrednost. Učinek čiščenja smo v glavnem spremljali z merjenjem KPK, absorbance in motnosti. Ugotovili smo, da je bila Fentonova reakcija primerna za čiščenje sintetičnih vzorcev odpadne vode s huminsko kislino in kompostne izcedne vode, medtem ko za sintetične vzorce odpadne vode s tioureo znižanja KPK nismo dosegli. Najbolj učinkovito znižanje KPK je pri obdelavi sintetične odpadne vode s huminsko kislino znašalo 97,40 %, dosegli pa smo ga pri pogojih reakcije: "mFeSO4 × 7H2O " = 0,2 g, "nFeSO4 × 7H2O∶ nH2O2 " = 1 : 3, pH = 3, t = 60 min. Najučinkovitejše znižanje KPK pri obdelavi kompostne izcedne vode je doseglo 64,08 % pri pogojih reakcije: "mFeSO4 × 7H2O " = 0,6 g, "nFeSO4 × 7H2O∶ nH2O2 " = 1 : 5, pH = 4,5, t = 30 min.
Ključne besede: odpadna voda, huminska kislina, tiourea, kompostna voda, kemijska potreba po kisiku, Fentonov reagent.
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 739; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

7.
Čiščenje odpadne vode tekstilnega podjetja Galeb d. d. s šaržnim bioreaktorjem in predobdelava s Fentonovo oksidacijo
Larisa Gorenjak, 2019, magistrsko delo

Opis: Glavni cilj naloge je bil obdelati surovo odpadno vodo hrvaškega tekstilnega podjetja Galeb d. d. s šaržnim biološkim reaktorjem (ang. Sequence Batch Reactor (SBR)) do te mere, da bodo zadoščeni kriteriji zapisani v obratovalnem dovoljenju podjetja. Proces čiščenja s šaržnim biološkim reaktorjem smo izbrali zaradi cenovne ugodnosti, nezahtevnosti procesa in neuporabe kemikalij v procesu čiščenja. Proces čiščenja odpadne vode v šaržnem bioreaktorju je identičen procesu samočiščenja, ki poteka v naravi, s to razliko, da poteka hitreje zaradi velike koncentracije mikroorganizmov v aktivnem blatu. Analize vzorcev surove in prečiščene odpadne vode smo opravljali na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru in v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NZLOH) v Mariboru. Od podjetja Galeb d. d. smo pridobili šest vzorcev surove odpadne vode, ki smo jih v petih procesih čistili le v šaržnem bioreaktorju, v šestem procesu pa smo testno izvedli še predobdelavo s Fentonovo oksidacijo, ki ji je sledil standardni postopek čiščenja v SBR. Za predobdelavo odpadne vode smo se odločili predvsem zaradi želje po zmanjšanju obarvanosti prečiščene odpadne vode. Od enajstih parametrov, ki so presegali maksimalno dovoljeno koncentracijo (MKD), določeno z obratovalnim dovoljenjem podjetja, smo jih s procesom čiščenja v SBR uspeli zmanjšati šest. V šestem procesu, kjer smo odpadno vodo pred vstopom v SBR obdelali s Fentonovo oksidacijo, nam je v povprečju uspelo zmanjšati vrednost spektralnega absorpcijskega koeficienta (SAK) na zadanih valovnih dolžinah kar za 96,89 %. Prav tako se je predobdelava s Fentonovo oksidacijo izkazala kot učinkovito pri zmanjševanju kemijske potrebe po kisiku (KPK), ki je bila v vseh iztokih iz SBR pod MDK.
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, šaržni bioreaktor, Fentonova oksidacija, spektralni absorpcijski koeficient, kemijska potreba po kisiku
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 309; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici