| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
DOLOČITEV KINETIKE SINTEZE ACETILSALICILNE KISLINE
Vesna Dragojlović, 2011, diplomsko delo

Opis: Aspirin, znan tudi kot acetilsalicilna kislina (CH3COOC6H4COOH), je salicilna droga, ki se pogosto uporablja kot učinkovito sredstvo za lajšanje manjših bolečin, antipiretik za zmanjšanje vročine in protivnetno zdravilo. Namen diplomskega dela je bila sinteza aspirina in določitev reda reakcije. Potek reakcije smo zasledovali z opazovanjem spreminjanja specifične prevodnosti šibkega elektrolita, ocetne kisline (CH3COOH), v odvisnosti od časa. Kinetiko reakcije proizvodnje ocetne kisline kot stranskega proizvoda pri sintezi aspirina iz salicilne kisline (HOC6H4COOH) in anhidrida ocetne kisline ((CH3CO)2O) smo preverili v šaržnem mešalnem reaktorju pri različnih temperaturah: HOC6H4COOH + (CH3CO)2O ↔ CH3COOC6H4COOH + CH3COOH S poviševanjem temperature v reaktorju smo pospešili potek reakcije. Koncentracija reaktantov se med potekom kemijske reakcije zmanjšuje, medtem ko presnova narašča. Na podlagi pridobljenih meritev in izračunov smo določili kinetične parametre in značilnosti sinteze aspirina (red reakcije, konstanto proizvodnosti, aktivacijsko energijo). Ugotovili smo, da reakcija sinteze aspirina poteka po kinetiki 2. reda. Iz dobljenih rezultatov lahko povzamemo, da je kontinuirna metoda z opazovanjem specifične prevodnosti zelo koristna za neprekinjeno merjenje koncentracije. Kemijska kinetika sinteze aspirina je še dokaj neraziskana tema, zato bodo vsekakor potrebne še dodatne raziskave, kar pušča odprta vrata za nadaljnje študije.
Ključne besede: sinteza acetilsalicilne kisline, kemijska kinetika, konstanta proizvodnosti šibkega elektrolita, presnova, aktivacijska energija, red reakcije, specifična prevodnost
Objavljeno: 30.03.2011; Ogledov: 4150; Prenosov: 457 
(2 glasa)
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

3.
PARAMETRI KAKOVOSTI SORTE 'SAUVIGNON' OD GROZDJA DO VINA
Janja Korošec, 2012, magistrsko delo

Opis: V letu 2009 smo v laboratoriju za vinarstvo na Katedri za tehnologije, prehrano in vino Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ugotavljali, ali lahko na osnovi določene osnovne kemijske sestave pri spremljanju dozorevanja grozdja sorte 'Sauvignon' pričakujemo optimalne kemijske parametre vina. Poskus smo opravljali v vinogradih vinorodnega okoliša Štajerska Slovenija. V poskusu smo obravnavali sedem vinogradov (A, B, C, Č, D, E in F) na različnih tipih tal in legah. V vsakem vinogradu je bila obravnavana ena vrsta 50-ih trsov. Pri vseh sedmih vinogradih smo izvajali vzorčenje v treh terminih (1, 2 in 3), le v vinogradu B smo opravili še dodatno četrto vzorčenje. Spremljali smo fizikalno-kemijsko parametre zrelosti, potek alkoholne fermentacije mošta in opravili kemijsko analizo mladega vina. Vse fermentacije so potekale do popolnega povretja v enakem času pri posameznem datumu trgatve. Med analiziranimi vinogradi so bile majhne razlike v vsebnosti sestavin mošta in pridelanega mladega vina. Največje vsebnosti skupnega suhega ekstrakta (SSE) so imela pridelana mlada vina prvega vzorčenja z vinogradov A1 (22,41 g/L), B1 (22,89 g/L) in C1 (21,87 g/L). Te vrednosti so bile pri naslednjih vzorčenjih manjše, kar je najverjetneje v povezavi z manjšo vsebnostjo kislin. Le pri dodatnem četrtem vzorčenju so se te vrednosti povečale v vinogradu B4 (23,48 g/L). Zveza med skupnim suhim in sladkorja prostim ekstraktom (SPE) pridelanih mladih vin je znašala 0,93, kar potrjuje statistično zelo visoko značilno korelacijo med omenjenima parametroma v pridelanih vinih. Največje vrednosti pH in SSE smo določili v vinih iz vinograda B. Z vsakim naslednjim vzorčenjem smo imeli tako večje sladkorne stopnje mošta, a manjše vsebnosti SSE v vinu. Samo na podlagi izmerjene sladkorne stopnje ne moremo napovedovati, kakšni bodo kemijski parametri mladega vina. Najboljše rezultate je dal vinograd B, ki se je nahajal na peščenih tleh in jugozahodni legi. Kar potrjuje navedbe, da so ta rastišča najugodnejša za pridelovanje grozdja sorte 'Sauvignon' peščena tla in jugozahodne lege vinograda. Tip tal v naših poizkusih ni vplival na kinetiko alkoholne fermentacije ter sestavo pridelanih mladih vin. Vpliva lahko v povezavi z višjim pH (pri enaki sladkorni stopnji) na večjo fermentacijsko aktivnost kvasovk.
Ključne besede: Dozorevanje grozdja, 'Sauvignon', mošt, vino, kemijska sestava, kinetika fermentacije
Objavljeno: 14.06.2012; Ogledov: 2758; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

4.
Vpliv ionske moči na oksidacijo askorbinske kisline s heksacianoferatnim(III) ionom
Metka Vidic, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na eksperimentalnem delu. Izvedli smo eksperiment oksidacije askorbinske kisline s heksacianoferatnim(III) ionom. Ugotavljali smo vpliv ionske moči na hitrost kemijske reakcije. Eksperimentalno delo je potekalo od marca do maja 2012 na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, in sicer v laboratoriju za fizikalno kemijo in v laboratoriju za analizno kemijo. Potek kemijske reakcije smo spremljali s spektrofotometričnimi meritvami. Pri valovni dolžini 419 nm smo merili spreminjanje absorbance heksacianoferatnega(III) iona. Ker smo želeli ugotoviti, kako ionska moč vpliva na potek izbrane kemijske reakcije, smo reakcijo izvedli v raztopinah z različnimi koncentracijami natrijevega nitrata ter pri konstantnem pH-ju in temperaturi. Meritve smo opravili s pomočjo Cary 1 UV-Vis spektrofotometra. Vsako K3[Fe(CN)6]-NaNO3 raztopino smo posebej zmešali s H2Asc-HNO3-EDTA raztopino v razmerju 1:1. Meritve absorbance Fe〖(CN)〗_6^(3-) smo uporabili za izračun realne vrednosti konstante reakcijske hitrosti pri konstantnem pH-ju in temperaturi ter pri različnih ionskih močeh raztopine. S pomočjo Debye-Hückel zakona smo nato izračunali konstanto reakcijske hitrosti pri neskončni razredčitvi, ki je neodvisna od ionske moči. Prišli smo do zaključka, da povečana ionska moč pospeši hitrost izbrane reakcije. Ugotovili smo, da so večje opazovane konstante reakcijskih hitrosti pri večji ionski moči. Tako smo z eksperimentom pokazali, da v raztopinah z višjo koncentracijo natrijevega nitrata oksidacija askorbinske kisline s heksacianoferatnim(III) ionom poteka hitreje. Vrednost Z1Z2, ki sta naboja ionov, ki sodelujeta v hitrost določujoči stopnji reakcije, smo dobili 3,04, kar je zelo blizu teoretične vrednosti 3.
Ključne besede: heksacianoferatni(III) ion, askorbinska kislina, ionska moč, kemijska kinetika, spektrofotometrija
Objavljeno: 27.09.2012; Ogledov: 1658; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

5.
KINETIKA REAKCIJE BARVILA KRISTAL VIJOLIČNO Z NATRIJEVIM HIDROKSIDOM
Lea Šerbinek, 2012, diplomsko delo

Opis: Eksperimentalno delo je potekalo v mesecu marcu 2012 v laboratoriju za fizikalno kemijo in laboratoriju za analizno kemijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru. Določali smo kinetiko reakcije barvila kristal vijolično z natrijevim hidroksidom. Barvilo kristal vijolično (CV+) sodi med trifenilmetanska barvila in se največ uporablja v tekstilstvu za barvanje tkanin, kjer pride tudi do obarvanja odpadnih vod. Razbarvanje omogoča reakcija barvila z natrijevim hidroksidom (NaOH), kjer iz obarvane kationske oblike (CV+) nastane brezbarvna molekularna oblika (CVOH). Hitrost reakcije smo spremljali spektrofotometrično z UV-VIS spektrofotometrom Cary 1 Varian. Pri valovni dolžini 590 nm smo merili zmanjševanje absorbance raztopin v odvisnosti od časa in s pomočjo umeritvene krivulje izračunali spreminjanje koncentracije barvila med reakcijo. Reakcije so potekale pri različnih začetnih koncentracijah NaOH, ki so bile mnogo večje od začetnih koncentracij CV+, kar zagotavlja pogoje psevdo reda. Odvisnost hitrosti reakcije od koncentracije kristal vijoličnega smo določili po metodi začetnih hitrosti in grafično iz ln [CV+] v odvisnosti od časa ter dobili prvi red. Red reakcije glede na natrijev hidroksid je prav tako prvi, medtem ko je celokupni red reakcije drugi. Konstanto hitrosti reakcije smo izračunali iz razmerja konstante hitrosti reakcije psevdo-prvega reda in odgovarjajoče začetne koncentracije natrijevega hidroksida. Povprečna vrednost 30-ih konstant je (0,12 ± 0,01) L mol-1 s-1.
Ključne besede: barvilo kristal vijolično, baza natrijev hidroksid, UV-VIS spektrofotometer Cary 1 Varian, kemijska kinetika, spektrofotometrija, absorbanca
Objavljeno: 27.09.2012; Ogledov: 1987; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

6.
Parametri kakovosti sorte 'Sauvignon' od grozdja do vina
Janja Korošec, 2012, magistrsko delo

Opis: Parametri kakovosti sorte 'Sauvignon' od grozdja do vina
Ključne besede: dozorevanje grozdja, 'Sauvignon', mošt, vino, kemijska sestava, kinetika fermentacije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 517; Prenosov: 39
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Problemsko zasnovano eksperimentalno delo na primeru kemijske kinetike
Tina Lipovnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Pouk kemije lahko poteka na več načinov. Velikokrat pouk kemije sloni na eksperimentalnem delu, ki je lahko demonstracijski eksperiment ali eksperimentalno delo učencev. Samo eksperimentalno delo pa je lahko uporabljeno tudi v različnih stopnjah ure. Lahko služi kot motivacijsko sredstvo v uvodu v uro ali kot sredstvo za pridobivanje novega znanja v osrednjem delu učne ure. Eksperimentalno delo učencev se pri pouku uporablja manj pogosto. Največkrat je vzrok za to pomanjkanje časa in materiala. Če pa se učitelji že lotijo eksperimentalnega dela učencev, le-to poteka v skupinah in po že v naprej pripravljenih delovnih listih. Delo v skupinah dijakom nudi različne možnosti, tudi učenje prilagajanja, komuniciranja in odgovornosti. Takšnemu delu ali učenju pravimo sodelovalno učenje. Sodobni trendi izobraževanja, ki so jim sledili s projektom PROFILES, so spodbuda učiteljem, da bi večkrat načrtovali in vodili dijake k samostojnemu načrtovanju eksperimenta. Tovrstne spretnosti in kompetence so po Bloomovi taksonomiji uvrščena v najvišji nivo znanja – sintezo. Namen magistrskega dela je ugotoviti stanje na področju samostojnega načrtovanja eksperimentalnega dela dijakov s preprostimi nalogami s področja dejavnikov, ki vplivajo na hitrost kemijskih reakcij. Z izvedbo pred in po testa smo preverjali znanje dveh razredov dijakov na izbrani srednji šoli o dejavnikih, ki vplivajo na hitrost kemijskih reakcij in spremljali smo njihovo sodelovalno delo pri skupinskem načrtovanju eksperimentalnega dela. Ugotovili smo, da je teoretično znanje dijakov zadovoljivo, da dobro sledijo v naprej pripravljenim navodilom za delo, ki ga je načrtoval učitelj, večje težave pa se pojavijo pri samostojnem razmisleku ob zadanem problemu in načrtovanju eksperimentalnega dela.
Ključne besede: Eksperimentalno delo, sodelovalno delo, kemijska kinetika, dijakovo samostojno načrtovanje.
Objavljeno: 09.08.2016; Ogledov: 900; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

8.
Optimizacija procesa nevtralizacije v obratu kemične nekovinske proizvodnje
Aljoša Vouk, 2019, magistrsko delo

Opis: V podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo steklenih izdelkov, uporabljajo proces kemičnega poliranja izdelkov. Poliranje temelji na interakciji dveh kislin, žveplove(VI) kisline in fluorovodikove kisline. Ko se mešanica teh kislin izrabi, jo je potrebno nevtralizirati ter tako zmanjšati neželene vplive na okolje. Za proces nevtralizacije uporabljajo apno določenega dobavitelja, vendar ocenjujejo, da to apno ni najboljša izbira. Pojavila se je ideja, da bi proces optimizirali z izbiro najučinkovitejšega apna. In s tem namenom smo oblikovali magistrsko nalogo. Izvedli smo sejalno analizo, določili nasipno gostoto ter določili vsebnost CaO, Ca(OH)2, CaCO3 v posameznih vzorcih apna. V nadaljevanju smo določili kinetične parametre (red reakcije, konstanto proizvodnosti, aktivacijsko energijo) za reakcijo med (odpadno) kislino in apnenim mlekom, ki smo ga pripravili iz različnih vzorcev apna. Reakcijo smo izvedli pri 20 °C, 25 °C in 30 °C. Določili smo čas, ki je potreben, da dosežemo željen pH = 7,5. Ugotovili smo, da se vzorci apna razlikujejo po fizikalnih in kemijskih lastnostih. Razlike vplivajo na potek reakcije. Izkazalo se je, da finejša granulacija vodi k hitrejši reakciji. Takšna reakcija ima posledično tudi nižjo aktivacijsko energijo in za nevtralizacijo potrebujemo tudi manj takšnega apna. Morebitna zamenjava apna bi lahko znižala tudi letne stroške. Kot najboljše apno se je izkazal vzorec 3.
Ključne besede: nevtralizacija, apno, apneno mleko, kemijska kinetika, optimizacija
Objavljeno: 28.10.2019; Ogledov: 354; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (4,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici