1. Vpliv mehanskih lastnosti jekel za tlačne posode na pojav razpok pri nateznem obremenjevanjuLuka Barbič, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so opisane in predstavljene vrste jekel, ki se najpogosteje uporabljajo za izdelavo tlačnih posod ter dva mehanizma loma v kovinah, in sicer cepilni ter žilavi lom. Predstavljene so tudi nekatere najpomembnejše lastnosti jekel in natezni preizkus, s katerim določamo te lastnosti. V sklopu izdelave diplomskega dela je bil opravljen tudi natezni preizkus ter kemijska analiza uporabljenih materialov. Z izvedbo nateznega preizkusa smo želeli primerjati mehanske lastnosti dveh različnih materialov ter poiskati vzroke za nastanek razpoke in prelom materiala. S pomočjo posebne kamere smo zabeležili spremembe naših preizkušancev ter določili mesto in začetek nastanka razpoke. Po končanem nateznem preizkusu je sledila priprava vzorcev za mikroskopijo ter pregled prelomnih površin in vzorcev pod mikroskopom.
Ključne besede: jekla, tlačne posode, lomna mehanika, natezni preizkus, kemijska analiza
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 1123; Prenosov: 125
 Celotno besedilo (5,68 MB) |
2. ELEMENTARNA ANALIZA ZVARNEGA SPOJA Z RENTGENSKO FLUOROSCENTNIM ANALIZATORJEMMarko Kišek, 2016, magistrsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu so opisane osnove o varjenju, definicija varjenja, zgodovina in razvoj varjenja, postopki varjenja in vrste zvarov. Opisan je tudi heterogeni zvar in njegova problematika. V drugem, praktičnem delu je natančno predstavljena in opisana naprava Niton Gold+ ter postopki merjenja z napravo. Opisan je postopek merjenja ogljika in delta ferita. Prikazan je tudi postopek izdelave mizice za napravo. Na koncu so s pomočjo tabele prikazani pridobljeni podatki merjeni ročno z napravo in s pomočjo mizice, katere smo med seboj primerjali in jih komentirali.
Ključne besede: zvarni spoj, rentgenski analizator, kemijska analiza, merilna mizica
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 1368; Prenosov: 101
Celotno besedilo (3,67 MB) |
3. Raziskava vsebnosti elementov redkih zemelj v prenosnih telefonihMartin Smodiš, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi so obravnavani elementi redkih zemelj z vidika pridobivanja, uporabe in reciklaže. Prikazane so njihove edinstvene fizikalno-kemijske lastnosti. Zaradi teh se uporabljajo pri proizvodnji visokotehnoloških naprav, npr. v zaslonih prenosnih telefonov, televizij in računalnikov, trdih optičnih diskih, visokozmogljivih magnetih, svetilih in energijsko varčnih lučeh, senzorjih vozil, vetrnih turbinah, hibridnih vozilih, kot materiali za superprevodnike, laserje, gorivne celice, kot dodatki za kovinske zlitine idr.
Na osnovi predstavljene tematike smo se v raziskovalnem delu magistrske naloge osredotočili na analiziranje odsluženih prenosnih telefonov s poudarkom na identifikaciji tistih sestavnih delov, v katerih najdemo elemente redkih zemelj. Ciljano smo izvedli raziskavo vsebnosti elementov redkih zemelj (v masnih %). Statistična analiza trga prenosnih telefonov kaže, da je bilo v letu 2015 na svetovni trg danih 1,917 milijarde prenosnih telefonov, od tega na evropski trg 210,3 milijona. Količina odsluženih prenosnih telefonov je iz leta v leto višja in bo v prihodnosti povzročala vse večje negativne okoljske posledice. Rešitev je zato v reciklaži odsluženih prenosnih telefonov s pridobivanjem sekundarnih surovin, kakor tudi elementov redkih zemelj iz njihovih sestavnih delov.
Glavni namen magistrske naloge je bil znanstveno ovrednotiti, ali je reciklaža elementov redkih zemelj iz sestavnih delov odsluženih prenosnih telefonov upravičena glede na to, da se za njihovo proizvodnjo letno porabi tudi do 2.000 ton elementov redkih zemelj, pridobljenih z rudarjenjem iz zemeljske skorje. Za potrditev hipoteze smo naključno izbrali šest modelov prenosnih telefonov različnih proizvajalcev, izdelanih v letih 20042015. Za reprezentativne vzorce so bili izbrani magneti (vibrator in zvočnik), ki vsebujejo elemente redkih zemelj. Za potrditev prisotnosti in določitev vsebnosti elementov redkih zemelj v posameznih sestavnih delih prenosnih telefonov smo uporabili različne tehnike karakterizacije, kot sta svetlobna in vrstična elektronska mikroskopija v kombinaciji z mikrokemičnima analizama EDS in WDS. Preiskave so pokazale, da so magneti sestavljeni iz magnetnega jedra in protikorozijske zaščitne prevleke; slednja, debeline 2426 m, je sestavljena iz treh plasti (Ni-Cu-Ni). Magnetno jedro je sestavljeno iz Fe-Nd-Pr, v novejših prenosnih telefonih pa je obogateno tudi z Gd. Z obširnimi mikrokemičnimi analizami EDS in WDS na površini magnetnih jeder (vibrator in zvočnik) je bilo ugotovljeno, da je povprečna vsebnost elementov redkih zemelj (neodima, prazeodima in gadolinija) okoli 13,5 (mas. %) oziroma 0,082 g brez upoštevanja količin elementov redkih zemelj, ki se nahajajo v elektronskem vezju, mikrofonu, zaslonu in kameri.
Na osnovi pregleda literature, študij, opravljenega raziskovalnega dela in rezultatov analiz v okviru te magistrske naloge lahko zaključimo, da je reciklaža odsluženih prenosnih telefonov ekonomsko upravičena. To bo veljalo pod pogojem, da se v obdobju 20152018 v skladu z evropsko direktivo zbere 45 %, predela 80 % in reciklira 70 % od 210,3 milijona odsluženih prenosnih telefonov, ki so bili dani na evropski trg v letu 2015. Naši izračuni kažejo, da bi lahko pri tej količini odsluženih prenosnih telefonov z ustreznimi reciklažnimi postopki ponovno pridobili približno 4.345 kg elementov redkih zemelj.
Z okoljskotrajnostnega vidika je reciklaža prenosnih telefonov vsekakor upravičena in nujno potrebna, saj na ta način pomembno prispevamo k zmanjšanju nenadzorovanega kopičenja odpadne električne in elektronske opreme, k učinkoviti rabi virov, uravnoteženju trga elementov redkih zemelj, ponovnemu pridobivanju dragocenih sekundarnih surovin ter ne nazadnje k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje.
Ključne besede: elementi redkih zemelj, kemijska sestava, statistična analiza, recikliranje, okoljska tveganja, prenosni telefoni
Objavljeno v DKUM: 25.08.2016; Ogledov: 1285; Prenosov: 172
Celotno besedilo (6,39 MB) |
4. Vpliv čiščenja reduktivnih vonjev z bakrovimi pripravki na ostanke kovin v vinuValentina Šnurer, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: V letih 2011–2012 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo izvedli poskus pri vinih z reduktivnim vonjem, pri čemer smo določili ostanke bakra v vinu po osnovnem čiščenju in po prečiščenju s Cu-sulfatom. Za izvedbo poskusa smo izbrali 14 vzorcev vina z ugotovljenim reduktivnim vonjem. V prvi fazi poskusa smo za odstranitev vonja najprej poiskali natančen odmerek Cu-sulfata. V nadaljevanju smo teh 14 vzorcev vina prečistili tako, da smo odstranili defektni vonj in dodali še dodatne količine Cu-sulfata. Dodajali smo ga v razredih po 0,2 g/hl. S kemijsko analizo, ki temelji na uporabi atomske absorpcijske spektrofotometrije, smo določili ostanke Cu-ionov v vinu. Pri vinih, katerih smo za osnovno čiščenje uporabili srednje in nizke odmerke (do 0,4 g/hl), mejna vrednost bakra v vinu (1 mg/l) ni bila presežena. Pri dveh vzorcih vina, kjer je bilo treba dodati večje količine Cu-sulfata (0,8 g/hl), pa je ostanek bakra v vinih močno presegel zakonsko določeno mejo (1 mg/l). Pri vinih z nizkimi odmerki bakra za osnovno čiščenje (do 0,2 g/hl) lahko te prekoračimo maksimalno za 0,2 g/hL. Pri višjih odmerkih za osnovno čiščenje (nad 0,2 g/hL) vsako nadaljnje povečevanje količine čistila vodi v previsoke vsebnosti ostanka bakra v vinu.
Ključne besede: vino, reduktivni vonj, Cu-sulfat, kemijska analiza, čiščenje vina
Objavljeno v DKUM: 08.07.2016; Ogledov: 1119; Prenosov: 89
Celotno besedilo (729,26 KB) |
5. |
6. |
7. KEMIJSKA TERMINOLOGIJA V OSNOVNOŠOLSKIH IN SREDNJEŠOLSKIH PROGRAMIHTadeja Vinko, 2013, diplomsko delo Opis: Izhajajoč iz učnih načrtov, katalogov znanj in učbenikov programov osnovnega in srednjega izobraževanja, je bila opravljena analiza kemijskih têrminov z namenom proučiti razvoj le-teh, kakor tudi ugotoviti pomen in izvor têrminov ter obseg in kakovost učne vsebine v daljšem, (stoletnem) časovnem obdobju. Z vidika teoretske in empirične terminološke analize bodo predstavljeni in pojasnjeni analizni izsledki, ki vključujejo nabor in opredelitev ter pomen kemijskih têrminov, kakor jih je najti v slovarjih, leksikonih, različnih strokovnih gradivih in spletnih straneh.
Ključne besede: Tehniška oz. kemijska terminologija, kemijska terminološka analiza, osnovno- in srednješolsko kemijsko izobraževanje, didaktična gradiva.
Objavljeno v DKUM: 14.05.2013; Ogledov: 1524; Prenosov: 200
Celotno besedilo (2,11 MB) |
8. Tehnologija vod : laboratorijske vajeMarjana Simonič, 2004, drugo učno gradivo Ključne besede: analiza vode, tehnologija vod, kemijska analiza, določitev obarvanosti, določitev motnosti, trdota vode, elektroprevodnost, JAR--test, eksperimentalne metode
Objavljeno v DKUM: 01.06.2012; Ogledov: 1907; Prenosov: 96
 Povezava na celotno besedilo |
9. |
10. |
