1. Globoko evtektična topila za zeleno in trajnostno ekstrakcijo bioaktivnih spojin iz čebulnih (Allium cepa L.) olupkov : magistrsko deloSaša Stanković, 2022, magistrsko delo Opis: V okviru magistrske naloge smo v prvi fazi raziskav sintetizirali globoko evtektična topila, ki predstavljajo zeleno alternativo konvencionalnim organskim topilom. Topila smo sintetizirali na osnovi holin klorida, kot akceptorja vodikove vezi; propan-1,2-diol, ocetno kislino, mlečno kislino, fruktozo in butan-1,4-diol pa smo izmenično uporabili kot donorje vodikove vezi. Učinkovitost ekstrakcij z globoko evtektičnimi topili smo primerjali z učinkovitostjo ekstrakcij s konvencionalnimi organskimi topili, kot sta metanol in etanol ter deionizirano vodo.
Bioaktivne spojine iz uprašenih čebulnih olupkov smo ekstrahirali po metodi ultrazvočne ekstrakcije v kombinaciji s centrifugiranjem in jih identificirali z analizo na tekočinski kromatografiji visoke ločljivosti z UV detektorjem in tekočinski kromatografiji z masnim spektrometrom. Bioaktivne komponente smo kvantitativno ovrednotili z zasnovo umeritvenih krivulj, ki smo jih pripravili iz osnovnih standardnih raztopin.
Pri proučevanju bioaktivnih učinkovin iz čebulnih olupkov smo se omejili na določanje protokatehuične kisline, kvercetina, kvercetin-3,4'-diglukozida in kvercetin-3-β-D-glukozida.
Dobljenim ekstraktom smo po večih metodah (ABTS, FRAP, DPPH, TPC) določili antioksidativno učinkovitost. Rezultate obeh analiz smo poenotili in ugotovili, da smo s 70 % metanolom in globoko evtektičnimi topili, kjer smo kot donor vodikove vezi uporabili ocetno kislino, mlečno kislino in butan-1,4-diol, ekstrahirali največ spojin z visokim antioksidativnim učinkom.
Ključne besede: globoko evtektična topila, čebulni olupki, zelena kemija, tekočinska kromatografija visoke ločljivosti, antioksidativni testi
Objavljeno v DKUM: 05.09.2022; Ogledov: 231; Prenosov: 100
 Celotno besedilo (3,17 MB) |
2. Eksperimenti v splošni in anorganski kemiji : navodilaMojca Slemnik, Irena Ban, Matjaž Kristl, Janja Stergar, 2022, drugo učno gradivo Opis: Delo predstavlja zbirko navodlil za praktično izvajanje eksperimentov v splošni in anorganski kemiji. Študenti se srečajo z osnovami eksperimentalnega dela v laboratoriju: spoznavajo laboratorijski inventar, osvojijo osnovne laboratorijske tehnike ter njihovo nadgradnjo v smislu sestavljanja aparatur za kemijske poskuse, računske naloge povežejo z eksperimenti, naučijo se pisanja poročil in se seznanijo z varnostjo v kemijskem laboratoriju.
Ključne besede: splošna kemija, anorganska kemija, laboratorijski eksperimenti, laboratorijski inventar, laboratorijske tehnike
Objavljeno v DKUM: 10.08.2022; Ogledov: 325; Prenosov: 35
Celotno besedilo (3,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Programski jezik Python v kemijskem inženirstvu in kemiji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeUrša Keše, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja uporabo programskega jezika Python za reševanje problemov v kemiji in kemijski tehnologiji, kar vključuje osnove programskega jezika, zbirko prosto dostopnih knjižnic ter primere nalog in rešitve z uporabo pythonske kode. Osnove programskega jezika so primerljive osnovam, ki so že del univerzitetnega študijskega programa, kjer sta študentom predstavljena programska jezika Fortran in Matlab. Največja prednost Pythona je zbirka modulov, ki so dostopni preko knjižnic ChemPy, NumPy, Matplotlib, Chemlib, Openpyxl in Xlsx Writer, ki smo jih opisali v drugem poglavju. Poleg zbirke knjižnic smo v poglavju predstavili osnove programiranja, osnovne podatkovne tipe programskega jezika Python ter kompleksnejše tipe, kot so funkcije, logične vrednosti in pogojni stavki. Na koncu poglavja smo predstavili uporabo knjižnic za grafično predstavitev podatkov in analizo rezultatov. Glavni del diplomskega dela so primeri nalog, ki so rešene z uporabo Python knjižnic, kjer smo predstavili kodo za določanje lastnosti produktov in reaktantov, stehiometrije, izračun toplote kemijskih reakcij in določanja topnosti. Na koncu smo dodali še nalogo primerjave rešitve naloge v fortranski kodi in pythonski kodi.
Ugotovili smo, da je uporaba Pythona za reševanje problemov v kemiji in kemijskem inženirstvu priročna, preprosta in obsežna. Uporaba jezika je primerljiva fortranskemu, z uporabo knjižnic je pythonski jezik uporaben za širši nabor problemov kot fortranski jezik.
Ključne besede: Python v kemiji, ChemPy, Chemlib, Python knjižnice, programiranje, kemija, kemijsko inženirstvo, univerzitetni študij
Objavljeno v DKUM: 12.07.2022; Ogledov: 290; Prenosov: 50
Celotno besedilo (2,91 MB) |
4. |
5. Odnos osnovnošolcev in srednješolcev do predmetov biologija in kemija na KoroškemŠpela Matavž, 2020, magistrsko delo Opis: Učenje naravoslovnih vsebin, kar še posebej velja za predmeta biologija in kemija, zaradi abstraktnosti in strokovnih besed učencem/dijakom predstavlja velike težave. Razumevanje vsebine zapisanih predmetov pri napredovanju po izobraževalni vertikali za učence/dijake postane zahtevnejše. V kolikor bi učitelji v pouk vključili različne aktivne metode poučevanja, s katerimi bi povečali aktivnost učencev in dijakov, bi glede na mnenja udeležencev naše raziskave povečali interes do predmetov biologija in kemija. Pri pouku biologije bi učitelji morali v večji meri izvajati terensko delo v obliki ekskurzij ter taborov in s tem izboljšati odnos učencev/dijakov do narave. V primerjavi s klasičnim poučevanjem terensko delo motivacijsko vpliva na učence/dijake. Pri bioloških in kemijskih vsebinah si učenci/dijaki želijo več aktivnega učenja s samostojnim iskanjem podatkov, več dela v skupinah, parih ali individualnega dela. Slednje je najlažje in najučinkoviteje izvajati s pomočjo eksperimentalnega dela, ki je temeljna učna metoda pouka kemije, žal pa jo učitelji v realnosti izvajajo manj, kot bi jo lahko. Pri izvedbi poskusov in eksperimentov bi se učenci/dijaki morali čim bolj vključevati v delo, saj bi pri tem spodbujali spretnosti, veščine ter miselne dejavnosti. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti odnos učencev/dijakov na Slovenskem Koroškem do biologije in kemije. Želeli smo ugotoviti, ali starost in spol vplivata na odnos do obeh predmetov; kako pomembna sta predmeta biologija in kemija za anketirance, kako zahtevna se jim zdita predmeta biologija in kemija ter kakšno je njihovo mnenje o pouku biologije in kemije glede na starost in spol. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se jim predmet biologija zaradi veliko strokovnih besed zdi zahteven. Ugotavljamo, da biologija ni med najbolj priljubljenimi šolskimi predmeti, kljub temu pa jim je pouk biologije v zadovoljstvo. Učenci predmet biologija dojemajo kot življenjsko uporaben, saj jim znanje biologije pomaga zdravo živeti. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je predmet kemija zahteven, čeprav se anketiranci vsebine hitro naučijo. Ugotavljamo, da tudi kemija ni med priljubljenimi šolskimi predmeti, je pa zanimiv, saj anketirancem predstavlja izziv.
Ključne besede: odnos do predmetov, predmet biologija, predmet kemija, starost, spol, učenci, učenje, učna zahtevnost.
Objavljeno v DKUM: 29.10.2020; Ogledov: 720; Prenosov: 116
Celotno besedilo (3,35 MB) |
6. Uporaba globoko evtektičnih topil kot zelene alternative za ekstrakcijo aktivnih učinkovin iz pegastega badlja (silybum marianum) : magistrsko deloManca Merslavič, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo prikazuje študijo priprave globoko evtektičnih topil kot nadomestnega medija škodljivim organskim topilom za ekstrakcijo aktivnih učinkovin iz pegastega badlja. V okviru magistrske naloge smo pripravili pet globoko evtektičnih topil različne sestave ter dodatno 80 % etanol kot konvencionalno organsko topilo in preverjali, katero od njih je najbolj ugodno za ekstrakcijo silimarinov iz pegastega badlja. Za sintezo globoko evtektičnih topil smo uporabili naslednje spojine: holin klorid, mentol, 1,4-butandiol, 1,2-propandiol, mlečno kislino in sečnino. Po HPLC analizi smo iz kromatogramov in enačbe umeritvene premice izračunali, kolikšna je bila koncentracija skupnih silimarinov, ki smo jih ekstrahirali iz posameznega vzorca. Vsa DES topila, razen DES2 (mentol : 1,4-butandiol v razmerju 1 : 2), so bila redčena z vodo, in sicer v razmerju 75 % DES-25 % H2O.
Ugotovili smo, da se je največ silimarinov sprostilo v 80 % etanolu, ki je polarno protično topilo. Sledili sta globoko evtektični topili iz holin klorida in 1,2-propandiola ter holin klorida in 1,4-butandiola. Njima sta sledili globoko evtektični topili iz holin klorida in mlečne kisline ter holin klorida in uree (sečnine), najmanj silimarinov pa se je sprostilo v globoko evtektično topilo iz mentola in 1,4-butandiola, ki je bilo tudi edino topilo, ki ni vsebovalo vode, torej hidrofobno. Iz rezultatov je razvidno, da je prisotnost vode v topilu pozitivno vplivala na izkoristek ekstrakcije silimarinov iz pegastega badlja, vendar so bile koncentracije skupnih silimarinov, ekstrahiranih iz pegastega badlja, kljub temu izredno nizke, zaradi česar bo v prihodnje potrebnih še veliko raziskav, da bi to lahko izboljšali.
Ključne besede: globoko evtektična topila, pegasti badelj, silimarin, zelena kemija, silybum marianum
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 773; Prenosov: 147
Celotno besedilo (2,03 MB) |
7. Aktualnost izbirnih predmetov s področja kemije pri slovenskih osnovnošolcihDaša Čakš, 2020, magistrsko delo Opis: Znanje s področja kemije je dandanes zelo pomembno. Kemijsko znanje se prepleta v vedah, ki so pomembne za razvoj sveta, npr. medicina, farmacija, kmetijstvo. Znanja, ki jih pridobimo, so uporabna tudi v vsakdanjem življenju.
V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kateri obvezni izbirni predmeti so pri učencih med popularnejšimi in kateri so razlogi, na podlagi katerih se učenci odločijo, kateri izbirni predmet bodo obiskovali. Zanimalo nas je, kakšen del nabora predstavljajo naravoslovno-tehniški predmeti. Ugotoviti smo želeli, katere teme bi učence pritegnile, da bi se v večji meri odločili za izbirne predmete s področja kemije in naravoslovja. Do želenih odgovorov smo prišli tako, da smo pridobili podatke s strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter s pomočjo dveh vprašalnikov, ki smo ju sestavili na spletni strani 1ka (www.1ka.si). Enega smo posredovali učencem 8. in 9. razredov, drugega pa učiteljem. Pridobili smo odgovore 230 učencev, od tega je bilo 87 (37,8 %) fantov in 143 (62,2 %) deklet, in odgovore 30 učiteljev, ki poučujejo izbirne predmete s področja kemije. Glede na dobljene podatke smo ugotovili, da šole ponudijo več izbirnih predmetov iz družboslovno-humanističnega sklopa, učenci pa se raje odločajo za predmete naravoslovno-tehniškega sklopa. Glavna razloga, da se učenci odločijo za določen izbirni predmet, sta, da jih zanima tematika in da jim bo to koristilo za nadaljnje izobraževanje. Pri izbirnih predmetih s področja kemije bi si tako učenci kot tudi učitelji želeli več zanimivih eksperimentov in uporabnih vsebin.
Kljub temu da so s področja kemije ponujeni trije izbirni predmeti, izbirni predmet poskusi v kemiji pa je dokaj priljubljen, bi si učenci želeli več zanimivih eksperimentov, želeli pa bi se tudi naučiti, kako izdelati izdelke, ki jih lahko uporabljamo doma.
Ključne besede: obvezni izbirni predmeti, aktualnost, kemija
Objavljeno v DKUM: 11.08.2020; Ogledov: 653; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,03 MB) |
8. FKKT : navdih znanosti2019 Opis: Brošura vsebuje vse bistvene podatke FKKT, vizijo fakultete, študijske programe, vpisne pogoje, študentske aktivnosti, predmetnike in predstavitve laboratorijev: zaposleni, raziskovalna področja, najpomembnejši dosežki, ažurirane najpomembnejše objave, sodelovanje z ustanovami in podjetji, tekoče projekte in raziskovalno opremo.
Ključne besede: kemija, kemijska tehnologija, visoke šole, predmetniki
Objavljeno v DKUM: 17.02.2020; Ogledov: 636; Prenosov: 39
 Povezava na datoteko |
9. |
10. Analiza slikovnih prikazov kemijskih informacij v slovenskih učbenikih za kemijo z vidika matematikeTea Horvat, 2019, magistrsko delo Opis: Namen raziskave pričujočega magistrskega dela je bila analiza slikovnih prikazov kemijskih informacij v slovenskih osnovnošolskih učbenikih za kemijo z vidika matematike. Analiza slikovnih prikazov je bila izvedena s pomočjo predhodno oblikovanega kriterija za analizo slikovnih prikazov kemijskih informacij z vključenim matematičnim konceptom. Zanimale so nas informacije o najpogosteje uporabljenih učbenikih naravoslovja in kemije v osnovni šoli ter zastopanosti slikovnih prikazov v njih. Pri slednjih so nas zanimali njihova opredelitev, opis, vključenost v besedilni del učbenika in ustreznost. S komparativno metodo proučevanja na nivoju primerjanja slikovnih prikazov za ugotavljanje podobnosti in razlik ter z metodo klasifikacije smo na 1761 slikovnih prikazih ugotovili raznolikost porazdelitve in prevlado modelov in shem. V povprečju se je z vidika matematike na posamezni strani analiziranega učbenika nahajal 1,32 slikovni prikaz. Prevladovali so prikazi z ustrezno opredelitvijo (47,81 %), njim pa so sledili prikazi brez opredelitve (42,31 %) in opredeljeni s sliko (8,46 %). Le 1,42 % je bilo neustrezno opredeljenih. Opis prikaza je vsebovalo 98,9 % prikazov, 1 % jih je bilo brez opisa in le en z neustreznim opisom. Vsi slikovni prikazi so bili vključeni v besedilni del učbenika. Zasledili smo 98,52 % ustreznih, 1,42 % pomanjkljivih in le en primer neustreznega prikaza.
Ključne besede: naravoslovje in kemija, osnovna šola, analiza, slikovni prikaz, vidik matematike
Objavljeno v DKUM: 24.10.2019; Ogledov: 667; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,94 MB) |
