1. Kemija med igralci kot ključen dejavnik uspehaTine Klofutar, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga raziskuje kemijo znotraj športnega moštva in povezavo pozitivne kemije z uspehi moštva. Zanima nas, če je pozitivna kemija res poglaviten dejavnik pri uspehih športnih timov, in to je bil namen natančnih raziskav.
Namen naloge je bilo raziskati, na kakšen način kemija med igralci istega moštva vpliva na končni rezultat. Intervjuvali smo nekdanje vrhunske in sedanje profesionalne hokejiste ter na takšen način prišli do zaključkov.
Pri analizi intervjujev smo ugotovili, da so glavni dejavniki, ki vplivajo na gradnjo pozitivne kemije znotraj ekipe naslednji: druženje igralcev, trenerjev vpliv, karakterne lastnosti igralcev, team building in kontinuiteta igralskega kadra.
Ključne besede: kemija, moštvo, kohezija
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (1,30 MB) |
2. Primer sobe pobega pri pouku kemije v osnovni šoli : magistrsko deloKatja Pogorelc, 2024, magistrsko delo Opis: Soba pobega je zanimiv koncept miselne detektivske igre, ki se uporablja predvsem za zabavo in povezovanje udeležencev. Udeleženci morajo v določenem časovnem okviru rešiti vse uganke in poiskati izhod iz zaprtega prostora. Pomembno je, da udeleženci med seboj sodelujejo in uporabljajo pripomočke, ki so jim na voljo. Ustrezno zasnovano sobo pobega lahko uporabimo tudi kot učno metodo pri pouku. V magistrskem delu sem pripravila sobo pobega za 9. razred osnovne šole pri pouku kemije. Sodelovalo je 21 učencev Osnovne šole Gustava Šiliha iz Velenja. Želela sem izvedeti: kakšne strategije in načine uporabljajo učenci za reševanje nalog; ali sodelovanje učencev pripomore k reševanju nalog; ali so učenci bolj motivirani za učenje kemije kot pred sodelovanjem v sobi pobega; ali se zdi učencem soba pobega primeren način za učenje kemije in kako učenci doživljajo sobo pobega, kot izziv ali kot stres. Iz rezultatov lahko sklepamo, da sodelovanje pripomore k hitrejšemu reševanju nalog, da so učenci po obisku sobe pobega bolj motivirani in pri pouku sodelujejo. Soba pobega se jim zdi primeren način za učenje kemije, saj so jo doživeli kot izziv. Učencem je bil takšen koncept pouka všeč in bi si želeli več podobnih aktivnosti.
Ključne besede: kemija, soba pobega, sodelovanje, učna motivacija
Objavljeno v DKUM: 13.03.2024; Ogledov: 441; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,82 MB) |
3. |
4. |
5. Uporaba tehnologije navidezne resničnosti za izboljšanje učnega procesa pri poučevanju kemije : magistrsko deloMojca Oprčkal, 2023, magistrsko delo Opis: VR (virtualna resničnost) in AR (nadgrajena resničnost) tehnologija sta postali vse bolj razširjeni in se uporabljata na različnih področjih, vključno z izobraževanjem. Pri poučevanju kemije se očala za navidezno resničnost (VR očala) izkazujejo za obetavno orodje, saj omogočajo osnovnošolcem, dijakom in študentom bolj interaktivno učenje. Uporabijo se lahko kot učno orodje na različnih področjih, kot so virtualne ekskurzije, praktično učenje, interaktivno učenje in sodelovalno učenje. Raziskave kažejo, da imata VR in AR velik potencial za pomoč učencem pri izboljšanju njihovih veščin in znanja. Učenci imajo zaradi VR očal večjo motivacijo, dosegajo višje kognitivne nivoje, bolje razumejo abstraktne pojme in procese, so aktivnejši pri učnem procesu, večja je dostopnost, saj lahko eksperiment izvajajo kadarkoli in kjerkoli ter uporaba omogoča individualizirano izkušnjo. Raziskave poročajo tudi o pomanjkljivostih in izzivih VR tehnologije. To so finance, tehnične omejitve, potreba po ustrezni in dovolj zmogljivi opremi, pomanjkanje ustreznih izobraževalnih aplikacij ter telesna slabost med uporabo VR očal. V raziskavi smo preverjali razumevanje vodikove vezi s pomočjo VR očal pri študentih razrednega pouka, predšolske vzgoje in naravoslovne smeri na Univerzi v Mariboru. S pomočjo predtesta smo najprej preverili obstoječe znanje, nato so si ogledali video submikroskopskega prikaza delcev in razlage vodikove vezi pri faznih prehodih vode in tvorbi snežink ter na koncu rešili še potest. Ugotovili smo, da so študenti vseh vključenih študijskih smeri napredovali v znanju. Največji napredek so pokazali študentje naravoslovne smeri in razrednega pouka pri risanju vodikove vezi med molekulama vode in izbiri morfološke oblike snežinke. Študentom je bila uporaba VR tehnologije všeč in bi si jo želeli še preizkusiti ter uporabiti pri študiju.
Ključne besede: virtualna resničnost, nadgrajena resničnost, VR očala, IKT, kemija
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 628; Prenosov: 140
Celotno besedilo (2,24 MB) |
6. Functional 3D printed polysaccharide derivative scaffolds for vascular graft application : doctoral disertationFazilet Gürer, 2023, doktorska disertacija Opis: Tissue engineering (TE) is an interdisciplinary field that aims towards replacement, healing or reconstruction of damaged tissue and organs. Incurable diseases are currently treated with organ transplantation, that have the disadvantages of insufficient donors, immune response, and organ rejection after transplantation. TE imitate the functions of extracellular matrix (ECM) to develop biocompatible/biodegradable scaffolds with appropriate features which are utilized to provide mechanical support, cellular infiltration, migration, and tissue formation, and to mimic the biochemical and biophysical cues of cells. Several fabrication methods have been introduced to mimic the 3D structure of ECM and 3D printing is one of the additive manufacturing techniques, widely used in TE because of its feasibility to build complex tissue constructs and control over fabrication and cell distribution. The polysaccharide-peptide conjugate has gained enormous interest in recent years owing to its biocompatibility, degradability, flexibility, and structural matching to natural proteoglycans. In this context, we reported here on investigation of biocompatibility with HUVECs, surface modification of 3D printed PCL scaffolds with an amine group and chemically crosslinked oxidized HA-amino acid/peptide conjugates (OHACs) was used to develop a novel biomaterial for use as a tissue engineered vascular graft. Modified polysaccharides were characterized with respect to their chemical structure, charge, UV and fluorescence properties and cytotoxicity. The successful conjugation was demonstrated by XPS, and a decrease in the free amine peaks on the surface was observed after conjugation. In addition, the water contact angle measurements showed improved wetting, an indication that the conjugation to the PCL-A surface was successful. Finally, the biocompatibility of the novel scaffolds was characterized by the MTS and the live- dead assay. In both assays, proliferation of cells was observed after 7 days and cell spreading on the surface was detected by phalloidin staining of actin filaments. In conclusion, it was possible to prepare surface-active scaffolds by combining the advantages of biocompatibility and mechanical strength of polysaccharides and polyesters, respectively.
Ključne besede: 3D tiskanje, karboksimetilceluloza, hialuronska kislina, polikaprolakton, kemija karbodiimida, kemija Shiffove baze, endotelizacija
3D printing, carboxymethyl cellulose, hyaluronic acid, polycaprolactone, carbodiimide chemistry, shiff-base chemistry, endothelialization
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 522; Prenosov: 58
Celotno besedilo (7,97 MB) |
7. Organska analiza 2 : skriptaSebastijan Kovačič, 2023, drugo učno gradivo Ključne besede: analizna kemija, organske snovi, organska analiza, strukturna analiza kompleksnih molekul, nuklearna magnetna resonanca, NMR, jedrska magnetna resonanca, učbeniki
Objavljeno v DKUM: 19.09.2023; Ogledov: 569; Prenosov: 60
Celotno besedilo (5,37 MB) |
8. |
9. Izvedba eksperimentalnega dela v 8. in 9. razredih pri predmetih biologija in kemija v času zaprtja šol zaradi pandemije : magistrsko deloKarin Hvalec, 2023, magistrsko delo Opis: Pandemija COVID-19 je prinesla nenadne spremembe na področju izobraževanja po svetu tako za učitelje, kot starše in učence. Edina možnost za nadaljevanje izobraževalnega procesa ob zaprtju javnega življenja, je bilo izobraževanje na daljavo, ki je predstavljalo poseben izziv za učitelje predmetov, ki temeljijo na eksperimentalno raziskovalnem delu, kot sta kemija in biologija. V magistrskem delu smo raziskali, kako in v kakšnem obsegu je raziskovalno delo pri omenjenih predmetih potekalo v času izobraževanja na daljavo v primerjavi z izobraževanjem v šoli, kako to obliko izobraževanja vidijo starši, učenci in učitelji, kakšne prednosti in slabosti so spremembe prinesle ter kakšni so vplivi na udeležence v procesu izobraževanja na daljavo. Ugotovili smo, da obstaja statistično pomembna razlika v obsegu izvajanih laboratorijskih vaj pri kemiji in biologiji pri izobraževanju na daljavo in pri izobraževanju v šoli. Pokazalo se je, da je pri učencih, ki so se izobraževali na daljavo, opaziti primanjkljaj znanja in eksperimentalnih spretnosti ter da ima šolanje na domu resne posledice tudi za duševno in fizično zdravje otrok.
Ključne besede: kemija, biologija, eksperimentalno delo, pandemija v šolstvu, izobraževanje na daljavo
Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 518; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,73 MB) |
10. Izvedba praktičnega dela pri predmetih biologija in kemija v slovenskih osnovnih šolah - primerjava pred in med šolanjem na daljavo : magistrsko deloTamara Hajdinjak, 2023, magistrsko delo Opis: Pri pripravi vprašalnikov za magistrsko delo smo prišli do dileme o najprimernejšem izboru pojmov: praktično, laboratorijsko ali eksperimentalno delo. V nalogi so uporabljeni vsi trije izrazi, najpogosteje pa praktično delo, saj je vsako laboratorijsko in eksperimentalno delo tudi praktično delo, obratno pa zmeraj ne velja. Ne glede na poimenovanje imajo vse tri oblike dela pozitiven vpliv na učence. Praktično delo je z vidika aktivnosti učencev med poukom izredno pomembno in ima veliko prednosti pred ostalimi metodami dela, kjer učenci niso aktivni v tolikšni meri. Praktično delo je učinkovitejše s stališča trajnosti znanja, saj vpliva na lažje in boljše sklepanje, kritično mišljenje, razumevanje znanosti, uporabo znanja, razlage opažanj ter definiranje novega problema. Posledično učenci s pomočjo praktičnega dela dosegajo višje kognitivne nivoje, praktično delo pa omogoča tudi lažje povezovanje teorije s prakso. Prav tako praktično delo omogoča razvijanje ročnih spretnosti, ki so pomembne v vsakdanjem življenju. Praktično delo je glede na učne načrte predmetov z naravoslovnimi vsebinami s strani stroke in zakonodajalcev priporočljivo že od začetka šolanja. Samostojnost učencev pri aktivnostih praktičnega dela pa naj bi se od prvega razreda dalje postopoma povečevala. Kljub pomembnosti praktičnega dela učitelji v praksi pogosto naletijo na težave – v šolah ni zadostne opreme, učitelja skrbi izpolnitev ciljev predmeta iz učnega načrta, potrebnega je več časa za izvedbo ure s praktičnim delom kot za izvedbo ure z drugimi, manj aktivnimi metodami dela. Glede na naše ugotovitve učitelji praktično delo, kljub oviram, izvajajo v veliki meri. Med epidemijo COVID-19 (2020-2022) se je izobraževanje na daljavo v osnovni šoli bistveno povečalo, kar je močno otežilo izvedbo praktičnega dela pri predmetih z naravoslovnimi vsebinami, saj učitelji z izvedbo praktičnega dela na daljavo niso imeli izkušenj. Učitelji so praktično delo, kljub oviram, ki jih je prineslo izobraževanje na daljavo, poskušali izvajati v čim večji meri. Učencem so dali samostojne naloge za izvedbo praktičnega dela ali pa so jim praktično delo prikazali s pomočjo demonstracije. Učitelji so se glede na podana mnenja zavedali prednosti praktičnega dela, kljub temu pa so izzivi in problematika pogosto bili tako veliki, da so prevladali nad prednostmi. Posledično je bila izvedba praktičnega dela med šolanjem na daljavo manjša kot pred šolanjem na daljavo. Zaradi prednosti praktičnega dela bi si učitelji želeli več možnosti usposabljanja in izobraževanja glede praktičnega dela na daljavo, saj bi tako učenci tudi pri izobraževanju na daljavo v največji možni meri pridobili veščine praktičnega dela.
Ključne besede: praktično delo, naravoslovni predmeti, biologija, kemija, praktično delo na daljavo, osnovnošolsko izobraževanje, izobraževanje v času COVID-19
Objavljeno v DKUM: 13.04.2023; Ogledov: 601; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,90 MB) |
