| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
REDČENJE CVETJA IN PLODIČEV PRI JABLANI (Malus domestica B.) SORTE 'FUJI'
Bojan Fajs, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V nasadu jablan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, nasad Pohorski Dvor, smo v letu 2005 izvedli poskus kemičnega redčenja cvetov in plodičev sorte 'Fuji', posajene na šibki podlagi M9. Starost nasada je 6 let. Poskus redčenja smo zastavili v sedmih naključnih blokih z devetimi obravnavanji. 1. Neredčeno, 2. Ročno redčenje junij, 3. Etephon 200 ppm odprt prvi cvet, 4. NAD 100 ppm konec cvetenja, 5. BA 150 ppm debelina plodičev(8-10mm), 6. BA 150 ppm debelina plodičev(13-15mm), 7. Etephon 200 ppm+BA 150 ppm pričetek cvetenja, 8. NAD 100 ppm +BA 150 ppm konec cvetenja, 9. BA 150 ppm debelina plodičev (8-10mm). Poskusna drevesa smo škropili z nahrbtno škropilnico do točke omočenosti. Najmočnejše redčenje smo ugotovili z aplikacijo sredstev Etephon 200 ppm+BA 150 ppm (obravnavanje št. 7), kar se je izrazilo v številu plodov na drevo. Pri ugotavljanju debeline plodov (>70 mm) prvega kakovostnega razreda je statistična razlika BA 150 ppm v kombinaciji pri debelini plodičev 8 do 10 mm.
Ključne besede: jablana, Fuji, kemično redčenje
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1958; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (724,53 KB)

2.
KEMIČNO REDČENJE PLODIČEV JABLANE (Malus domestica Borkh.) PRI SORTI 'SUMMERRED' V EKOLOŠKI PRIDELAVI
Monika Brvar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V poskusnem nasadu Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici smo v letu 2008 izvedli poskus kemičnega redčenja cvetov jablane sorte 'Summerred', cepljene na podlago M9. S poskusom smo proučili učinke uporabljenih sredstev za namen redčenja plodičev jablane v ekološki pridelavi. Poskus smo zasnovali po metodi 7 naključnih blokov s 13 obravnavanji: 1. neredčena drevesa (kontrola), 2. ročno redčena drevesa v juniju, 3. 1% NaCl, 4. 1.5% NaCl, 5. 1% CH3COOH, 6. 3% CH3COOH, 7. 3% CaSx, 8. 1% ogrščično olje, 9. 3% ogrščično olje, 10. 3% sončnično olje, 11. 3% sojino olje, 12. 5% dekstrin, 13. emulgator 100 + OCA 30. Sredstva za redčenje so bila z nahrbtno ročno škropilnico aplicirana v fenološki fazi vrh cvetenja. Najmočnejše redčenje smo izzvali z aplikacijo 3% ogrščičnega olja, ki je zmanjšalo končni rodni nastavek na nivo ročno redčenih dreves. Žal je to tretiranje povzročilo dokaj močno rjavost kožice plodov. Statistično značilno redčenje je bilo povzročeno tudi z aplikacijo 1.5% NaCl in 3% sojinega olja, vendar z manjšim vplivom na rjavost plodov.
Ključne besede: jablana, Summerred, kemično redčenje, ekološka pridelava
Objavljeno v DKUM: 26.02.2016; Ogledov: 2452; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

3.
4.
5.
6.
MEHANSKO IN KEMIČNO REDČENJE JABLANE (Malus domestica Borkh.) PRI SORTI 'PINOVA'
Tamara Kadivnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Leta 2011 smo v Sadjarskem centru Maribor izvedli poskus redčenja cvetov in plodičev jablane. Za primerjavo smo vzeli standardno kemično redčenje in različne kombinacije mehanskega in kemičnega redčenja. Poskus je bil izveden na sorti 'Pinova', cepljeni na podlago M9. Nasad, v katerem smo opravili poskus, ima namakalni in oroševalni sistem ter protitočno mrežo. Namen poskusa je bil primerjati učinkovitost mehanskega redčenja s strojem Tree Darwin in standardnega kemičnega redčenja ter uspešnost njune kombinacije v praksi. Zaradi zmanjšanja vpliva okolja in naklona terena so bila poskusna drevesa izbrana v šestih ponovitvah in v osmih obravnavanjih: 1. kontrola – neredčena drevesa, 2. ročno redčenje, 3. mehansko redčenje - Tree Darwin s 6 km/h in 250 obrati/min, 4. mehansko redčenje - Tree Darwin s 8 km/h in 350 obrati/min, 5. standardno kemično redčenje – Amid Thin v koncentraciji 1,2 kg/ha pri debelini plodičev 5 mm in nato še MaxCel v koncentraciji 4 l/ha pri debelini plodičev 14-16 mm, 6. BA (MaxCel) 4 l/ha, v 7. obravnavanje je bilo združeno tretje in šesto obravnavanje, v 8. obravnavanje je bilo združeno četrto in šesto obravnavanje. Glede na število plodov, maso in kakovost pridelka smo želene rezultate dosegli pri kombinaciji uporabe stroja Tree Darwin s 350 obrati/min pri 8 km/h in dodatku sredstva za redčenje MaxCel (11 kg/drevo, 180 g, 84 % plodov 1. kak. razreda). Izključno mehansko redčenje je zmanjšalo število plodov pri kontroli za 61% (obr. 3) oz. 35 % (obr. 4), vendar je delež plodov prvega kakovostnega razreda v teh primerih dosegel le 35 % oz. 69 %.
Ključne besede: jablana, 'Pinova', mehansko redčenje, kemično redčenje, Tree Darwin
Objavljeno v DKUM: 14.10.2013; Ogledov: 2648; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (372,23 KB)

7.
Učinek NAD, BA CaSx, ogrščičnega olja in kombinacij na redčenje plodičev pri jablani sorte Pinova v letu 2007
Stanislava Pažek, 2009, diplomsko delo

Opis: V nasadu Univerzitetnega kmetijskega centra Pohorski dvor smo v letu 2007 izvajali poskus kemičnega redčenja plodičev jablane sorte Pinova, na podlagi M9. Namen poskusa je bil proučiti učinek uporabljenih fitoregulatorjev na redčenje plodičev pri jablani sorte Pinova. Poskus smo zasnovali po metodi naključnih blokov s 7 obravnavanji: 1. kontrola - neredčena, 2. ročno redčena drevesa v juniju, 3. NAD - tretirano konec cvetenja, 4. BA - centralni plodič velikosti 10 mm, 5. kombinacija NAD + BA stopenjsko tretiranje 3. in 4., 6. CaSx - 2 % tretiranje v času vrha cvetenja, 7. Ogriol - 2 % tretiranje v času vrha cvetenja. Vsi postopki kemičnega redčenja so statistično značilno zmanjšali obloženost dreves, še najmočneje je delovala aplikacija BA, ki je končno število plodov/drevo skoraj prepolovila. Tudi samostojni nanos NAD je statistično značilno zmanjšal ovesek (št. plodov/drevo, št. plodov/100 socvetij). Pri vseh aplikacijah kemičnih sredstev se je zmanjšal tudi pridelek plodov > 70 mm (kg > 70 mm, št. plodov > 70 mm), vendar statistično značilno le pri nanosu BA, kar pomeni izgubo pridelka za 35 %. Zaporedni, stopenjski nanos sredstev, najprej NAD in kasneje BA, je zmanjšal število plodov enako kot samostojni nanos BA. Aplikacija sredstev dovoljenih v ekološki pridelavi jabolk, CaSx 2 % in Ogriol 3 %, sta redčila učinkovito, do podobnih stopenj kot NAD.
Ključne besede: jablana / Pinova / kemično redčenje / NAD / BA / CaSx / Ogriol
Objavljeno v DKUM: 20.10.2009; Ogledov: 3409; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

8.
UČINEK ETEFONA, NAA, NAD, BA IN NJIHOVIH KOMBINACIJ NA REDČENJE JABLANE (Malus domesica Borkh.) SORTE ‘Fuji’
Gregor Vrhovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V letih 2004 in 2005 je na posestvu UKC Pohorski dvor potekal poizkus kemičnega redčenja jablane Malus domestica Borkh. 'Fuji'. Ugotavljali smo, kako različni pripravki vplivajo na redčenje, debelino plodov, količino pridelka in barvo plodov. Ocenjevali smo tudi pojav majhnih plodov in povratno cvetenje. V času opravljanju poizkusa nismo imeli težav z vremenom, tako da so vsa tretiranja potekala v lepem in sončnem vremenu, zato o kakšnih posebnih vplivih vremena ne moramo govoriti. ‘Fuji’ je poznan po tem, da se težko redči, kar lahko sklepamo tudi iz našega poizkusa. Večina pripravkov v tem poizkusu ni zredčila plodov, med te sodijo NAD 100 ppm, NAA 15 ppm in BA 150 ppm + NAA 15 ppm. Pri uporabi BA 150 ppm je bilo opaženo rahlo redčenje, kar pripisujemo nepojasnjenim vplivom. Pri vseh navedenih tretiranjih pa je prišlo do pojava majhnih plodov oziroma pigmejskih plodov (<45 mm). Največje število teh plodov se je pojavilo pri tretiranju z BA 150 ppm + NAA 15 ppm. Edini pripravek, ki je signifikantno zredčil plodove je bil ethephon 400 ppm, vendar pa se je pri ethephonu pokazalo, da je prišlo do preredčenja in smo tako dobili manjše število plodov komercialnega razreda. Tako se je še enkrat pokazalo, da je sorta ‘Fuji’ resnično zahtevna sorta za redčenje in da večina pripravkov na ‘Fujiju’ povzroči pojav majhnih plodov (<45 mm).
Ključne besede: etephon, NAD, BA, NAA, 'Fuji', kemično redčenje, pigmejski plodovi
Objavljeno v DKUM: 04.06.2009; Ogledov: 3715; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici