4.
PRIMERNOST IZBRANIH TRAVNIŠKIH ZELI ZA SILIRANJE, NJIHOVA SESTAVA TER ENERGIJSKA VREDNOST ZA PREŽVEKOVALCEBranko Lukač, 2013, doktorska disertacija
Opis: V prvem delu raziskave je bil namen ugotoviti sestavo zeli in njihovo neto energijsko vrednost za laktacijo (NEL) glede na staranje. Na trajnem nižinskem travinju v Blatni Brezovici in Murskih Črncih smo zbrali vzorce sedmih vrst zeli: navadni rman (Achillea millefolium L.), ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata L), navadna lakota (Gallium mollugo L.), plazeča zlatica (Ranunculus repens L.), gomoljasta zlatica (Ranunculus bulbosus L), navadni regrat (Taraxacum officinale F. Weber) in topolistna kislica (Rumex obtusifolus L.). Ugotovili smo, da pufrska sposobnost pri navadnem rmanu in ozkolistnem trpotcu narašča s staranjem rastlin ob vseh treh oziroma štirih košnjah. Vsebnost vodotopnih ogljikovih hidratov (VOH) se je ob prvi košnji najmanj spreminjala pri navadnem rmanu (+12 g VOH kg-1 suhe snovi (SS) dnevno v Murskih Črncih) in ozkolistnem trpotcu (–0,11 g kg-1 SS dnevno v Murskih Črncih). Največje zmanjševanje VOH s staranjem smo ugotovili pri topolistni kislici (–3,40 g VOH kg-1 SS dnevno). Vsebnost surovih maščob (SM) se je ob prvi košnji najhitreje zmanjševala pri navadnem regratu (–0,54 oziroma –0,75 g SM kg-1 SS dnevno). Najmanj surovih beljakovin (SB) smo ugotovili v rastlinah iz družine zlatičnic (88 do 162 g SB kg-1 SS). Surova vlaknina (SVl) je najhitreje naraščala pri gomoljasti zlatici (4,31 g SVl kg-1 SS dnevno), najpočasneje pa pri navadnem regratu (0,29 oziroma 0,50 g SVl kg-1 SS dnevno). Največjo vsebnost NEL ob prvi košnji smo določili v plazeči zlatici (6,73–7,38 MJ NEL kg-1 SS), najmanjšo maja pri navadnem rmanu (4,36–6,29 MJ NEL kg-1 SS) in topolistni kislici (4,50–5,41 MJ NEL kg-1 SS). Vsebnost NEL se je najhitreje zmanjševala pri navadnem rmanu in gomoljasti zlatici (–0,05 MJ NEL kg-1 SS dnevno), najpočasneje pa pri ozkolistnem trpotcu in plazeči zlatici (–0,01 MJ NEL kg-1 SS dnevno). V drugem delu raziskave nas je zanimala silirna sposobnost navadnega rmana in ozkolistnega trpotca v primerjavi z mnogocvetno ljuljko (Lolium multiflorum Lam.) in travniško bilnico (Festuca pratensis L.), pa tudi vpliv 10 in 30 % deleža omenjenih zeli v mešanici na kakovost fermentacije omenjenih silaž. Hkrati smo proučevali vpliv venenja na kakovost fermentacije in na vsebnost β-karotena v silažah. S podaljševanjem časa venenja in omejeno fermentacijo se je pH-vrednost zelo uvelih silaž razen mnogocvetne ljuljke zmanjšala manj kakor pH-vrednost neuvelih ali uvelih silaž (p < 0,05). Neuvele in uvele silaže mnogocvetne ljuljke so bile slabše kakovosti od silaž travniške bilnice, navadnega rmana, ozkolistnega trpotca ali mešanice travniške bilnice z 10- ali 30-odstotnim deležem zeli. Povezave med vsebnostjo β-karotena in drugimi produkti fermentacije so razen povezave s pH-vrednostjo in BK šibke, vendar statistično značilne (p < 0,05). Ugotavljamo, da rastlinska vrsta in venenje (p < 0,001), pa tudi njun interakcija (p < 0,01) vplivajo na vsebnost β-karotena v silaži. Mnogocvetna ljuljka in travniška bilnica vsebujeta v sveži snovi in tudi v silažah več β-karotena v primerjavi z ozkolistnim trpotcem ali navadnim rmanom. Največje izgube β-karotena smo ugotovili v zelo uvelih silažah navadnega rmana (–56,7 %) in ozkolistnega trpotca (51,1 %), precej manjše pa v silaži mnogocvetne ljuljke (48,4 %) in travniške bilnice (37,0 %). Primerjava izgub β-karotena med venenjem in siliranjem trav in zeli kaže, da so izgube med venenjem večje kakor med siliranjem. Rezultati kažejo, da se, razen pri travniški bilnici, največ β-karotena izgubi v prvih 24 urah venenja.
Ključne besede: siliranje, trajno travinje, zeli, kemična sestava, neto energijska vrednost
Objavljeno v DKUM: 07.11.2013; Ogledov: 4037; Prenosov: 408
Celotno besedilo (3,86 MB)
