| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Navarjevanje jeklenih površin z uporabo robotskega varjenja : diplomsko delo
Luka Perović, 2023, diplomsko delo

Opis: Varjenje je spajanje dveh ali več delov v eno, nerazdružljivo celoto, ki jo imenujemo zvarjenec. Z varjenjem je mogoče spojiti kovine, polimere, stekla, keramike, karbide, kompozite itd.. Lahko pa se med seboj varijo tudi kovine in nekovine. Pri varjenju kovinskih materialov poznamo v osnovi dva tipa varjenja. Prvi tip varjenja je varjenje pod pritiskom, drugi način pa je varjenje s taljenjem. Ker svetovni trg vedno bolj teži k avtomatizaciji proizvodnih procesov, so se roboti do danes uveljavili v marsikaterem tehnološkem in proizvodnem procesu, saj so se izkazali za zelo učinkovite. Glavni razlog za avtomatizacijo so kakovost, nižji stroški in razbremenitev delavcev. Kljub temu, da se robotsko varjenje še vedno razvija, pa je vedno bolj uveljavljeno v več podjetjih. Robotsko varjenje izvajajo izključno v naprej programirani roboti, ki se odlikujejo predvsem po svoji zanesljivosti. Če se na primer postavimo v vlogo varilca, je znano, da smo s tem izpostavljeni različnim poškodbam in tudi boleznim dihal, zato je verjetnost bolniškega dopusta toliko večja. Z uvajanjem robotov v proces varjenja tako bistveno prispevamo k večji zanesljivosti in tudi kakovosti delovanja, saj so sposobni nemoteno delovati tudi po 24 ur in več. Podjetja s tem dosegajo večjo kakovost, produktivnost in tudi manjše stroške proizvodnje. Zato se robotsko varjenje splača predvsem ob večjih naročilih, saj je ponovljivost varjenja brez napak izjemno visoka, res pa je, da je potrebno robote v tem primeru ustrezno sprogramirati. V nalogi bodo obravnavani enovarkovni navari na ravnih ploščah, ki se v praksi veliko uporabljajo za popravilo poškodovanih površin energetskih komponent in zvišanje mehanskih lastnosti osnovnega materiala. Izvedena bo kontrola kvalitete navarkov (var + toplotno vplivano področje) s pomočjo razreza navarov in izvedbo metalografske preiskave prereza navarka.
Ključne besede: navarjevanje, zavarjevanje materiala, eksperimentalno preizkušanje, robotsko varjenje, kemična analiza
Objavljeno v DKUM: 16.01.2024; Ogledov: 213; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

2.
Robotsko varjenje cevnih jeklenih zvarnih spojev : diplomsko delo
Aleksa Radovanović, 2023, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge z naslovom Robotsko varjenje cevnih jeklenih zvarnih spojev je bil raziskati in ovrednotiti učinkovitost ter kakovost avtomatiziranega varilnega postopka pri spajanju cevnih jeklenih elementov. Poudarek je bil na primerjavi med tradicionalnimi ročnimi varilnimi metodami in sodobnim robotskim varjenjem. Analizirali smo, kako se mehanske lastnosti, kot so trdota in žilavost zvarov, spreminjajo z uporabo robotskega varjenja. Prav tako smo preučili mikrotrdoto različnih območij zvarnega spoja, vključno z osnovnim materialom, toplotno vplivanim področjem in samim varom. Naloga prav tako obravna pomen pravilne priprave materiala pred varjenjem in optimizacijo parametrov varilne opreme.
Ključne besede: robotsko varjenje, cevni zvarni spoj, mikrotrdota, kemična analiza, toplotno vplivano področje
Objavljeno v DKUM: 16.01.2024; Ogledov: 118; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (6,48 MB)

3.
Primerjava različnih sort jagod glede na kemijsko analizo in senzorično oceno : diplomsko delo
Ana Kunc, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na primerjavi osmih različnih sort jagod glede njihove kemijske analize in senzorične vrednosti. V raziskavi smo uporabili naslednje sorte jagod: 'Clery', 'Dely', 'Joly', 'Sandra', 'Arianna', 'Limalexia', 'Federica' in 'Malga'. Vse sorte jagod so bile obrane na isti dan. Na FKBV UM so bile izmerjene masa plodov, čvrstost, vsebnost suhe snovi in skupnih titracijskih kislin. Nadaljnje senzorično vrednotenje plodov po hedonski lestvici je vključevalo oceno všečnosti barve, oblike, velikosti, vonja, okusa, arome, čvrstosti in skupno oceno plodov. Pokuševalce smo v poskusu razdelili tudi glede na spol in starost. Rezultati analize plodov so pokazali, da je imela največjo maso in čvrstost plodov sorta 'Federica', medtem ko je sorta 'Malga' imela največjo vsebnost suhe snovi in najnižjo kislost. Pri senzoričnem vrednotenju plodov sta za izgled (barva, velikost) najvišje ocene prijeli sorti 'Malga' in 'Federica'. Pri vrednotenju notranjih parametrov (okus, vonj, aroma) pa so bile najbolje ocenjene sorte 'Clery', 'Dely' in prav tako 'Malga'. Najvišjo skupno oceno je prejela sorta 'Malga'. Spol in starost pokuševalcev nista imela vpliva na všečnost izbranih parametrov.
Ključne besede: jagoda, senzorična ocena, kemična analiza, sorta
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 305; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

4.
5.
6.
7.
8.
9.
Iskanje izvedeno v 3.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici