| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalna študija pogojev fermentacije vodnega kefirja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Nina Kopše, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana študija pogojev fermentacije vodnega kefirja. Prikazan je vpliv velikosti fermentorja ter propustnosti zraka v fermentor na končni produkt. Fermentacijo kefirja smo izvajali 48 ur v treh različno velikih steklenih posodah. Prav tako nas je zanimal vpliv temperature, zato smo postopek fermentacije ponovili pri štirih različnih temperaturah. V okviru laboratorijskega dela smo tekom fermentacije s pomočjo aparata SevenMulti ter tekočinske kromatografije visoke ločljivosti spremljali spremembe koncentracije sladkorja, ogljikovega dioksida ter vrednosti pH v vzorcih v določenem časovnem obdobju. Ugotovili smo, da so pogoji v posodah z večjim volumnom najbolj ugodni za fermentacijo vodnega kefirja. Kefirna zrna med procesom fermentacije sladkor porabljajo ter ga pretvarjajo v ogljikov dioksid in alkohol. Prav tako lahko iz rezultatov razberemo, da ima povišana temperatura pomemben vpliv na fermentacijo saj pospešuje njen potek.
Ključne besede: probiotiki, vodni kefir, kefirna zrna, fermentacija, velikost fermentorja, temperaturna odvisnost
Objavljeno v DKUM: 01.12.2021; Ogledov: 1337; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

2.
Analiza vpliva sušenja kefirnih zrn na čas aktivacije in kvaliteto probiotičnega napitka : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Tinkara Marija Podnar, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana analiza vpliva časa shranjevanja vodnih in mlečnih kefirnih zrn v dehidriranem stanju na aktivacijo zrn in kvaliteto probiotičnega napitka. Primerjali smo zrna, ki so bila shranjena v dehidriranem stanju približno pol leta, približno 10 dni in nedehidrirana sveža zrna. Vsa zrna so bila shranjena pod enakimi pogoji. V zaključnem delu raziskav smo prikazali še primerjavo kvalitete vodnega kefirja, pripravljenega z različno dolgo shranjenimi zrni v dehidriranem stanju, in tistega, ki smo mu dodali suho figo in limono. Ugotovili smo, da čas shranjevanja zrn v dehidriranem stanju vpliva na aktivacijo kefirnih zrn in na kvaliteto produkta. Kvaliteto produkta smo ocenjevali s pH, koncentracijo CO2, vsebnostjo sladkorja in prirastjo kefirnih zrn. Glede na meritve smo ugotovili, da so se zrna, ki so bila shranjena dalj časa, aktivirala najpočasneje, in da je bil kefir, narejen iz njih, slabše kvalitete. Ta zrna so imela tudi najnižjo prirast. Nadalje smo potrdili, da dodatek suhe fige in limone vpliva na vodni kefir tako, da zniža pH, zviša koncentracijo CO2 in zniža koncentracijo sladkorja v kefirju. Masa vodnih kefirnih zrn se je v tem primeru zmanjšala, saj smo z dodatkom suhe fige in limone ustvarili preostre pogoje za idealno rast kefirnih zrn. Aktivacijo kefirnih zrn in njihovo fermentacijo v mleku smo izvajali po receptu podjetja BORGLA d.o.o.
Ključne besede: kefir, vodni kefir, kefirna zrna, fermentacija, dehidracija kefirnih zrn
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 969; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

3.
Določanje optimalnih pogojev za razmnoževanje biomase vodnega kefirja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Ivana Goričan, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje študijo določanja optimalnih pogojev za razmnoževanje biomase vodnega kefirja. Prikazan je vpliv vrste vode, mešanja, dodatka sladkorja ter temperature na prirast biomase. Prav tako je prikazano določanje najprimernejšega časa fermentacije medija z vodnimi kefirnimi zrni. Opisani so različni načini sušenja ter ponovna aktivacija vodnih kefirnih zrn. Pri izvedbi eksperimentalnega dela smo uporabljali gravimetrično metodo. Fermentacijo medija z biomaso smo izvajali v reagenčnih steklenicah. Naše glavne ugotovitve so bile, da je najprimernejši čas fermentacije sladkane vode z vodnimi kefirnimi zrni 48 h, pri čemer je poskuse najbolje izvajati v vodi po reverzni osmozi pri 25 °C, ob uporabi 25 g sladkorja (glede na 10 g biomase vodnega kefirja). Mešanje pri tem ni potrebno. Zrna vodnega kefirja je najbolje sušiti pri sobni temperaturi (po sušenju 4 d se zrna aktivirajo v 48 h) oziroma pri 35 °C (po sušenju 3 d se zrna vodnega kefirja aktivirajo v 24 h – 48 h).
Ključne besede: probiotiki, vodni kefir, kefirna zrna, fermentacija, optimiranje procesnih pogojev
Objavljeno v DKUM: 17.07.2019; Ogledov: 1934; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

4.
Mikrobiološka kinetika rasti naravne starter kulture v sirotki
Saša Tompa, 2018, magistrsko delo

Opis: Kefirna zrna so kljub bogati raziskovalni zgodovini še vedno zanimiva alternativa za raziskovanje na različnih področjih. Dandanes se še posebej pogosto ukvarjamo z bioprodukti in zdravim načinom življenja. V magistrskem delu smo raziskovali možne načine uporabe sirotke. Predvsem nas je zanimalo, če je medij - sirotka, uporaben za množično proizvodnjo kefirnih zrn. Namen je bil določiti optimalne procesne pogoje pri procesu fermentacije sirotke z naravno starter kulturo za maksimalno prirast kefirnih zrn in poiskati kinetični model rasti kefirnih zrn in proizvodnje etanola. Kinetiko proizvodnje kefirnih zrn in etanola smo opisovali s pomočjo modificiranih Gompertz-ovih modelnih krivulj. Na podlagi pridobljenih kinetičnih podatkov lahko brez eksperimentalnega dela napovemo uporabo procesnih pogojev za proizvodnjo želene količine produkta. Ugotovili smo, da je proizvodnja kefirnih zrn odvisna od temperature, saj le-ta z poviševanjem temperature narašča. Na podlagi dobljenih kinetičnih parametrov in modelov za opis kinetike rasti kefirnih zrn smo določili najprimernejše procesne parametre za maksimalno masno koncentracijo kefirnih zrn. Pri temperaturi 28 ºC in vrtilni frekvenci mešala 100 min-1 smo dobili maksimalno koncentracijo kefirnih zrn, Δγkz,max = 8,4 g/L. V drugem delu naše naloge smo določali kinetiko proizvodnje produkta fermentacije, etanola. V tem primeru smo določili vrednosti dveh ključnih optimalnih procesnih parametrov za proizvodnjo etanola, to sta temperatura, ϑ = 28 ºC in vrtilna frekvenca mešala, fm = 100 min-1. Pri teh pogojih smo dobili masno koncentracijo etanola γEtOH,m = (18,5 ± 0,1) g/L, z modelom izračunana vrednost je bila, γEtOH,max = (20,6 ± 0,7) g/L. S tem smo dokazali, da je sirotka primeren medij za množično proizvodnjo kefirnih zrn in je proizvodnja primerljiva z medijem mleko.
Ključne besede: fermentacija, sirotka, kefir, reaktorski sistem RC1, FTIR spektrofotometrija, kefirna zrna, Gompertz-ov model.
Objavljeno v DKUM: 05.10.2018; Ogledov: 1236; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

5.
Aerobni metabolizem sladkorjev v sirotki
Natalija Borinc, 2017, magistrsko delo

Opis: Sirotka – mlečna skrivnost, je še vedno premalo cenjen in izkoriščen mlečni produkt. Njene odpadne količine se iz leta v leto povečujejo, zato je smiselno iskati načine za njeno dodatno uporabo. V našem delu smo sirotko uporabili kot medij za rast kefirnih zrn in zasledovali njihovo prirast ter količino nastalega CO2 med fermentacijo. Vse eksperimente smo izvajali v šaržnem reaktorju RC1. Eksperimente smo razdelili na dva dela. V prvem delu smo pri isti vrtilni frekvenci mešala določali prirast mase zrn v odvisnosti od treh različnih temperatur za pet različnih časovnih intervalov. Iz dobljenih podatkov smo s pomočjo matematičnega modela določili pomembne kinetične parametre ter določili matematično zvezo odvisnosti prirasti kefirnih zrn v sirotki od temperature. V drugem delu smo s posebnim merilnikom zasledovali koncentracijo CO2 v mediju pri treh različnih temperaturah in treh različnih vrtilnih frekvencah mešala. Podobno kot pri prirasti, smo izbrali najprimernejši kinetični model za opis sproščanja CO2 ter proučevali vpliv dveh ključnih bioprocesnih parametrov (temperature ter vrtilne frekvence mešala) na potencialno maksimalno koncentracijo CO2, maksimalno proizvodnost CO2 ter čas trajanja lag faze. Dobljeni podatki bi nam lahko pomagali v primeru nadzorovanega poteka fermentacije sirotke s kefirnimi zrni in uravnavanje količine CO2 na željen nivo.
Ključne besede: kefir, sirotka, kefirna zrna, fermentacija, proizvodnost CO2, rastna krivulja, Gompertz-ov model
Objavljeno v DKUM: 22.11.2017; Ogledov: 1591; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

6.
Fermentacija sirotke z naravno starter kulturo
Monika Koroša, 2016, magistrsko delo

Opis: Sirotka je stranski produkt mlečne industrije pri proizvodnji sira. Predstavlja veliko okoljsko težavo, zaradi strožjih okoljskih ukrepov in gospodarskih pritiskov se iščejo in razvijajo nove alternative za nadaljnjo uporabo sirotke. Ker ima visoko hranilno vrednost je največ raziskav opravljenih na področju živil, pijač in prehranskih dodatkov. Kefirna zrna so naravna starter kultura, katerih izvor do danes še ni poznan. Največ se uporabljajo v proizvodnji tradicionalnega napitka, kefirja, obetajo se tudi nove aplikacije. V magistrskem delu smo najprej izvajali fermentacije sirotke s kefirnimi zrni, preučevali smo rast in obnašanje samih zrn. Želeli smo izdelati kinetični model rasti kefirnih zrn, za katerega smo morali doseči ponovljivost rezultatov. Po opravljenih eksperimentih smo zbrali meritve in zasnovali rastno krivuljo s katero smo lahko izdelali kinetični model rasti zrn v sirotki. Pri eksperimentih nas je najbolj zanimal vpliv temperature na rast zrn, spremljali smo tudi spreminjanje pH vrednosti sirotke in primerjali meritve pri različnih vrtilnih frekvencah mešala v reaktorju za fermentacijo. Za potrditev sirotke kot uporabnega substrata za gojenje kefirnih zrn smo rezultate primerjali z že objavljenimi rezultati raziskav fermentacije mleka s kefirnimi zrni.
Ključne besede: sirotka, kefirna zrna, fermentacija, kinetični model, rastna krivulja, Gompertz-ov model
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 2792; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

7.
UGOTAVLJANJE VPLIVA PROBIOTIČNIH MIKROORGANIZMOV V KEFIRJU, NA POTENCIALNO PATOGENO BAKTERIJO KLEBSIELLA PNEUMONIAE
Sabina Novak, 2015, diplomsko delo

Opis: Kefir je z encimi bogato živilo polno telesu koristnih mikroorganizmov, ki ob rednem uživanju obnavljajo našo črevesno floro in povečujejo odpornost. V diplomskem delu smo preučevali probiotike ter kefir, in njegov zaviralni učinek na rast in razmnoževanje bakterije Klebsiella pneumoniae. Opisali smo tudi bakterijo Klebsiella pneumoniae in bakterijsko pljučnico. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov; teoretičnega in raziskovalnega. V teoretičnem delu smo opisali probiotike, kefir in njegovo sestavo, kamor sodijo kefirna zrna in kefiran. Predstavljena je bakterija Klebsiella pneumoniae in bolezni ki jih povzroča. V raziskovalnem delu smo preučevali, kako se potencialno patogena bakterija Klebsiella pneumoniae razmnožuje in raste v svežem mleku in ob dodani kulturi kefirnih zrn. Različne koncentracije bakterije Klebsiella pneumoniae smo dodali v sveže mleko ali sveže mleko s kefirnimi zrni in opazovali vpliv probiotičnih mikroorganizmov v kefirju. Na podlagi raziskovalnega dela smo potrdili hipotezo, da prisotnost kefirnih zrn v mleku vpliva na zmanjšanje preživetja bakterije K. pneumoniae. Iz tega lahko sklepamo, da ima kefir antibakterijski učinek.
Ključne besede: probiotiki, kefir, kefirna zrna, mikrobiota kefirnih zrn, bakterija, Klebsiella pneumoniae
Objavljeno v DKUM: 16.02.2016; Ogledov: 2135; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

8.
VPLIV MIKROBIOTE KEFIRNIH ZRN NA PREŽIVETJE IN RAST GLIVE Candida albicans V MLEKU
Mateja Trunk, 2013, diplomsko delo

Opis: V zadnjih dveh desetletjih se vedno več pojavlja invazivna glivična okužba, imenovana kandidoza, ki predstavlja velik zdravstveni problem po celem svetu. Za preprečevanje in zdravljenje kandidoze je med drugim potrebna tudi pravilna prehrana, med katero lahko uvrščamo tudi kefir. Tako smo se posledično v diplomskem delu osredotočili na vpliv kefirja na rast in razmnoževanje glive Candida albicans. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov; teoretičnega in raziskovalnega. V teoretičnem delu je predstavljena gliva C. albicans ter bolezni, ki jih povzroča. Opisali smo tudi kefir in njegovo sestavo, med katero sodijo kefirna zrna in kefiran. Splošno smo opisali tudi skupino probiotikov. V raziskovalnem diplomskem delu smo ugotavljali, kako se gliva kvasovka Candida albicans razmnožuje in raste v kulturi kefirnih zrn ali v svežem mleku. Različne koncentracije C. albicans smo gojili na Hicrome Ogye gojišču, kjer je bilo prisotno sveže mleko ali sveže mleko s kefirnimi zrni. Na podlagi raziskovalnega dela smo potrdili hipotezo, da smo ob prisotnosti kefirnih zrn zasledili manjšo rast kolonij C. albicans kot pa v svežem mleku. Iz tega lahko sklepamo, da kefir zavira oz. omejuje rast C. albicans.
Ključne besede: kefirna zrna, kefir, simbioza, Candida albicans, mikrobiota kefirnih zrn, glive kvasovke
Objavljeno v DKUM: 22.10.2013; Ogledov: 2253; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

9.
RAZVOJ MATEMATIČNEGA MODELA ZA SPROŠČANJE OGLJIKOVEGA DIOKSIDA MED PROIZVODNJO PROBIOTIČNEGA PRODUKTA
Severina Aleksić, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo postopek razvoja matematičnega modela za sproščanje ogljikovega dioksida med nastajanjem probiotičnega produkta. Eksperimentalni del je potekal v šaržnem reaktorju pri dveh optimalnih procesnih pogojih (vrtilna frekvenca mešala, temperatura). Šaržni reaktor smo opremili z merilnikom CO2, kateri je meril količino ogljikovega dioksida v plinu, ter z iono selektivno CO2 elektrodo, s katero smo določali vsebnost ogljikovega dioksida v tekočem mediju. Vsi eksperimenti so potekali 24 h. Eksperimenti so bili sestavljeni iz treh sklopov. V prvem smo proučevali vpliv temperature fermentiranja na prirast kefirnih zrn, proizvodnost CO2, maksimalno končno koncentracijo CO2 in dolžino lag faze. S spreminjanjem vrtilne hitrosti mešanja smo nato v drugi fazi raziskav ugotavljali njen vpliv na že prej omenjene kinetične parametre. V zadnjem sklopu smo na osnovi eksperimentalnih podatkov izbrali najprimernejši kinetični model. Ugotovili smo, da lahko hitrost in količino proizvedenega CO2 najbolje opišemo z Gompertzovim modelom. Te ugotovitve nam omogočajo dimenzioniranje industrijskega biofermentorja.
Ključne besede: kefir, kefirna zrna, fermentacija, CO2, kinetika, šaržni bioreaktor
Objavljeno v DKUM: 26.09.2013; Ogledov: 2364; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

10.
OPTIMIRANJE BIOPROCESNIH PARAMETROV PROIZVODNJE ETANOLA IN KEFIRANA Z MIKROBIOTO KEFIRNIH ZRN
Katja Zajšek, 2012, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija je sestavljena iz dveh sklopov, ki obravnavata področje proizvodnje tradicionalnega kefirja s kavkaškimi kefirnimi zrni. Prvi je optimiranje bioprocesnih parametrov proizvodnje etanola med fermentacijo kefirja, drugi pa optimiranje proizvodnje kefirana v kefirnih zrnih. Uvodoma smo v disertaciji proučili vpliv časa aktivacije kefirnih zrn na spremembe vrednosti pH kefirja in na proizvodnjo etanola med fermentacijo kefirja. Upadanje pH vrednosti kefirja smo med 24 h fermentacijo uspešno opisali s predlaganim matematičnim, eksponentnim pH modelom. Poleg tega smo proučili vpliv časa aktivacije kefirnih zrn na zvezo med številom kvasovk v zrnih in kefirju in proizvedenim etanolom. Rezultati so pokazali, da zrna, ki jih aktiviramo dalj časa, vsebujejo večje število kvasovk in proizvedejo več etanola kot zrna, ki so aktivirana le nekaj dni. Število kvasovk v kefirju je z daljšanjem časa aktivacije zrn naraščalo. S kinetičnimi modeli, katerih razvoj je vzpodbudila povečana industrijska uporaba fermentacije, lahko opišemo rast mikroorganizmov, proizvodnjo produktov in porabo substratov tako v naravnih ekosistemih, kakor tudi pri določenih procesnih pogojih. Tako smo z ne-strukturiranim matematičnim modelom opisali kinetične osnove proizvodnje etanola med šaržno fermentacijo kefirja. V ta namen smo proučili kinetiko rasti kefirnih zrn in proizvodnje etanola. Eksperimentalne podatke, pridobljene s serijo šaržnih fermentacij, izvedenih pri temperaturi 21 °C, začetni masni koncentraciji kefirnih zrn 42 g/L in izbranih časih fermentacije znotraj časovnega intervala (0–89) h, smo uporabili za ocenitev vrednosti kinetičnih parametrov in potrditev veljavnosti predlaganih sigmoidnih modelov. Rast kefirnih zrn smo opisali z logističnim modelom, proizvodnjo etanola pa z modificiranim Gompertzovim modelom. Ugotovili smo, da predlagana modela dobro opišeta kinetiko fermentacije kefirja glede na rast kefirnih zrn in proizvodnjo etanola in da se lahko uporabita za razvoj in optimizacijo bioloških procesov proizvodnje etanola. Nadalje smo razvili matematični model za kinetiko proizvodnje etanola med fermentacijo kefirja kot funkcijo temperature in časa. Vpliv temperature in časa fermentacije, na vrednost biokinetičnih parametrov proizvodnje etanola, smo opisali z modificiranim Gompertzovim modelom. Vrednost bioloških kinetičnih parametrov predlaganega modela smo ocenili z uporabo metode najmanjših kvadratov na podlagi eksperimentalnih podatkov, pridobljenih s serijo šaržnih fermentacij. Ocenili smo vpliv temperature na prirast biomase kefirnih zrn ter mikrobiološko sestavo kefirja in zrn. Temperaturno odvisnost maksimalne hitrosti proizvodnje etanola smo analizirali z uporabo Arrheniusove zveze, s katero smo ocenili vrednost aktivacijske energije za proizvodnjo etanola pri fermentaciji mleka s kefirnimi zrni, ki znaša 64,3 kJ/mol. Z razvitim matematičnim modelom lahko zelo dobro opišemo dinamiko proizvodnje etanola med fermentacijo kefirja. Prvi raziskovani sklop smo zaključili s proučevanjem vpliva časovnega presledka mirovanja mešala oz. pogostosti mešanja na proizvodnjo etanola in mikrobiološke lastnosti kefirja in kefirnega zrna. Razvili smo matematične zveze, ki opišejo razmerje med pogostostjo mešanja in (1) povečanjem prirasti kefirnih zrn v 24 h, (2) koncentracijskimi spremembami etanola med 24 h fermentacijo ter (3) pH vrednostjo kefirja po 24 h fermentaciji. Za razvite matematične modele so bile z uporabo metode najmanjših kvadrotov ocenjene vrednosti funkcijskih parametrov. Ocenili smo tudi vpliv pogostosti mešanja na število kvasovk, laktobacilov in mezofilnih MK kokov (pretežno laktokokov) v kefirju in zrnih po 24 h fermentaciji. Drugi sklop raziskav smo usmerili v raziskovanje bioprocesnih parametrov, ki vplivajo na proizvodnjo specifičnega eksopolisaharida (EPS) kefirana, značilnega za kefirna zrna. Dokazali smo, da lahko z vodenjem procesnih pogojev gojenja zrn v mleku (temperatura, vrtilna frekvenca mešala) in sestavo fermenta
Ključne besede: kefir, kefirna zrna, mikrobiota kefirnih zrn, proizvodnja etanola, eksopolisaharidi, produkcija kefirana, procesni parametri, optimiranje
Objavljeno v DKUM: 13.07.2012; Ogledov: 3978; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici