| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Kinetične študije hitrosti rasti kefirnih zrn : diplomska naloga
Katja Zajšek, 2006, diplomsko delo

Ključne besede: kefirna zrna, kinetika, kinetični parametri, šaržni bioreaktor
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 3425; Prenosov: 0

2.
3.
AROMATIČNE KOMPONENTE IN EKSTRACELULARNI EKSOPOLISAHARIDI V FERMENTIRANEM MLEČNEM NAPITKU
Marjetka Gajšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Povzetek V prvem delu raziskav smo določali optimalno temperaturo fermentacije mleka s kefirnimi zrni, pri kateri dosežemo največjo koncentracijo etanola. Določili smo tudi kinetični model (Gompertzova funkcija), ki najbolje opiše zvezo med hitrostjo rasti mikroorganizmov in koncentracijo etanola. Poskuse smo izvajali v šaržnem reaktorju (reakcijski kalorimeter RC1) pri predhodno določenih pogojih (začetna masna koncentracija zrn, vrtilna frekvenca mešala). V nadaljevanju smo iskali režim mešanja, s katerim dosežemo maksimalno koncentracijo etanola. Izvajali smo 24-urne eksperimente. Pri optimalnih procesnih pogojih smo v drugi fazi raziskav spremljali vpliv trajanja fermentacije na vsebnost kefirana v kefirnih zrnih. Razvili smo modificirano metodo izolacije kefirana iz kefirnih zrn. Ugotovili smo, da se z daljšanjem fermentacijskega časa vsebnost kefirana v kefirnih zrnih povečuje.
Ključne besede: kefirna zrna, mikroorganizmi, kinetični parametri, kefiran
Objavljeno: 20.07.2010; Ogledov: 2278; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

4.
OPTIMIRANJE PROCESNIH PARAMETROV IN SESTAVE FERMENTACIJSKEGA MEDIJA ZA PROIZVODNJO KEFIRANA IZ NARAVNIH KEFIRNIH ZRN
Tanja Pivec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo potek določanja optimalnih procesnih parametrov in sestave fermentacijskega medija za proizvodnjo kefirana iz naravnih kefirnih zrn. Vse eksperimente smo opravljali v laboratorijskem šaržnem reaktorju (reakcijski kalorimeter RC1). Eksperimentalni del diplomske naloge je bil sestavljen iz dveh delov. V prvem delu smo preučevali vpliv temperature fermentacije in vrtilne frekvence mešala oz. režima mešanja na prirast kefirnih zrn in proizvodnjo kefirana. Izvajali smo 24-urne fermentacije. Vrednosti procesnih parametrov, pri katerih smo dobili najvišji donos kefirana, smo uporabili v drugem delu eksperimentalnega dela, v katerem smo optimirali sestavo fermentacijskega medija. Pri tem smo preučili vpliv različnih vrst rastnih dodatkov (sladkorjev, dušikovih spojin in vitaminov) na prirast kefirnih zrn in proizvodnjo kefirana. Uspešno smo povišali proizvodnjo kefirana z optimiranjem procesnih parametrov in dodatkom sladkorjev, medtem ko smo bili pri preučevanju vpliva dušikovih spojin in vitaminov na proizvodnjo kefirana manj uspešni.
Ključne besede: kefiran, kefirna zrna, optimiranje, procesni parametri, fermentacijski medij
Objavljeno: 13.09.2010; Ogledov: 2146; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

5.
OPTIMIRANJE BIOPROCESNIH POGOJEV IN PARAMETERIZACIJA RASTNE KRIVULJE GOJENJA PROBIOTIČNE BIOPOPULACIJE V EKOLOŠKO PRIDELANEM MLEKU
Klavdija Leskovar, 2011, diplomsko delo

Opis: Onesnaženost okolja je pripeljala tako daleč, da je v sodobni družbi moč zaslediti povečano povpraševanje po bio-izdelkih in izdelkih, ki ugodno vplivajo na naše zdravje. V to skupino živil sodijo tudi probiotiki in prebiotiki. Kot probiotik z zdravilnimi učinki se že stoletja uporablja kefir, ki ga najpogosteje pripravimo iz polnomastnega kravjega mleka. V diplomskem delu pa smo se osredotočili na tradicionalno gojenje kefirnih zrn v bio-mleku. S Taguchijevo metodo načrtovanja eksperimentov smo določili optimalne vrednosti procesnih parametrov (temperaturo, vrtilno frekvenco mešala, masno koncentracijo kefirnih zrn) in sestavo fermentacijskega medija, pri katerih smo dobili najvišjo dnevno prirast mase kefirnih zrn, tradicionalno gojenih v bio-mleku. Poleg tega smo z grafično in statistično analizo ANOVA določili relativne vplive procesnih parametrov glede na izbran optimizacijski kriterij. Z optimalnimi vrednostmi procesnih parametrov smo v nadaljevanju izvedli matematično modeliranje in bio-parameterizacijo rastne krivulje kefirnih zrn, gojenih v bio-mleku. Uporabili smo računalniški program SigmaPlot®10.0. V tretjem delu raziskav smo z ReactIRTMiC10 analiznim sistemom pri različnih sestavah fermentacijskega medija določili količino nastalega etanola v kefirju med 24 urno fermentacijo. Celotno serijo eksperimentov smo izvajali v avtomatiziranem laboratorijskem šaržnem reaktorju RC1 (reakcijski kalorimeter). Fermentacije so potekale 24 ur.
Ključne besede: kefirna zrna, optimiranje, procesni parametri, rastna krivulja, parameterizacija
Objavljeno: 24.08.2011; Ogledov: 1911; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

6.
OPTIMIRANJE BIOPROCESNIH PARAMETROV PROIZVODNJE ETANOLA IN KEFIRANA Z MIKROBIOTO KEFIRNIH ZRN
Katja Zajšek, 2012, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija je sestavljena iz dveh sklopov, ki obravnavata področje proizvodnje tradicionalnega kefirja s kavkaškimi kefirnimi zrni. Prvi je optimiranje bioprocesnih parametrov proizvodnje etanola med fermentacijo kefirja, drugi pa optimiranje proizvodnje kefirana v kefirnih zrnih. Uvodoma smo v disertaciji proučili vpliv časa aktivacije kefirnih zrn na spremembe vrednosti pH kefirja in na proizvodnjo etanola med fermentacijo kefirja. Upadanje pH vrednosti kefirja smo med 24 h fermentacijo uspešno opisali s predlaganim matematičnim, eksponentnim pH modelom. Poleg tega smo proučili vpliv časa aktivacije kefirnih zrn na zvezo med številom kvasovk v zrnih in kefirju in proizvedenim etanolom. Rezultati so pokazali, da zrna, ki jih aktiviramo dalj časa, vsebujejo večje število kvasovk in proizvedejo več etanola kot zrna, ki so aktivirana le nekaj dni. Število kvasovk v kefirju je z daljšanjem časa aktivacije zrn naraščalo. S kinetičnimi modeli, katerih razvoj je vzpodbudila povečana industrijska uporaba fermentacije, lahko opišemo rast mikroorganizmov, proizvodnjo produktov in porabo substratov tako v naravnih ekosistemih, kakor tudi pri določenih procesnih pogojih. Tako smo z ne-strukturiranim matematičnim modelom opisali kinetične osnove proizvodnje etanola med šaržno fermentacijo kefirja. V ta namen smo proučili kinetiko rasti kefirnih zrn in proizvodnje etanola. Eksperimentalne podatke, pridobljene s serijo šaržnih fermentacij, izvedenih pri temperaturi 21 °C, začetni masni koncentraciji kefirnih zrn 42 g/L in izbranih časih fermentacije znotraj časovnega intervala (0–89) h, smo uporabili za ocenitev vrednosti kinetičnih parametrov in potrditev veljavnosti predlaganih sigmoidnih modelov. Rast kefirnih zrn smo opisali z logističnim modelom, proizvodnjo etanola pa z modificiranim Gompertzovim modelom. Ugotovili smo, da predlagana modela dobro opišeta kinetiko fermentacije kefirja glede na rast kefirnih zrn in proizvodnjo etanola in da se lahko uporabita za razvoj in optimizacijo bioloških procesov proizvodnje etanola. Nadalje smo razvili matematični model za kinetiko proizvodnje etanola med fermentacijo kefirja kot funkcijo temperature in časa. Vpliv temperature in časa fermentacije, na vrednost biokinetičnih parametrov proizvodnje etanola, smo opisali z modificiranim Gompertzovim modelom. Vrednost bioloških kinetičnih parametrov predlaganega modela smo ocenili z uporabo metode najmanjših kvadratov na podlagi eksperimentalnih podatkov, pridobljenih s serijo šaržnih fermentacij. Ocenili smo vpliv temperature na prirast biomase kefirnih zrn ter mikrobiološko sestavo kefirja in zrn. Temperaturno odvisnost maksimalne hitrosti proizvodnje etanola smo analizirali z uporabo Arrheniusove zveze, s katero smo ocenili vrednost aktivacijske energije za proizvodnjo etanola pri fermentaciji mleka s kefirnimi zrni, ki znaša 64,3 kJ/mol. Z razvitim matematičnim modelom lahko zelo dobro opišemo dinamiko proizvodnje etanola med fermentacijo kefirja. Prvi raziskovani sklop smo zaključili s proučevanjem vpliva časovnega presledka mirovanja mešala oz. pogostosti mešanja na proizvodnjo etanola in mikrobiološke lastnosti kefirja in kefirnega zrna. Razvili smo matematične zveze, ki opišejo razmerje med pogostostjo mešanja in (1) povečanjem prirasti kefirnih zrn v 24 h, (2) koncentracijskimi spremembami etanola med 24 h fermentacijo ter (3) pH vrednostjo kefirja po 24 h fermentaciji. Za razvite matematične modele so bile z uporabo metode najmanjših kvadrotov ocenjene vrednosti funkcijskih parametrov. Ocenili smo tudi vpliv pogostosti mešanja na število kvasovk, laktobacilov in mezofilnih MK kokov (pretežno laktokokov) v kefirju in zrnih po 24 h fermentaciji. Drugi sklop raziskav smo usmerili v raziskovanje bioprocesnih parametrov, ki vplivajo na proizvodnjo specifičnega eksopolisaharida (EPS) kefirana, značilnega za kefirna zrna. Dokazali smo, da lahko z vodenjem procesnih pogojev gojenja zrn v mleku (temperatura, vrtilna frekvenca mešala) in sestavo fermenta
Ključne besede: kefir, kefirna zrna, mikrobiota kefirnih zrn, proizvodnja etanola, eksopolisaharidi, produkcija kefirana, procesni parametri, optimiranje
Objavljeno: 13.07.2012; Ogledov: 2716; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

7.
RAZVOJ MATEMATIČNEGA MODELA ZA SPROŠČANJE OGLJIKOVEGA DIOKSIDA MED PROIZVODNJO PROBIOTIČNEGA PRODUKTA
Severina Aleksić, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo postopek razvoja matematičnega modela za sproščanje ogljikovega dioksida med nastajanjem probiotičnega produkta. Eksperimentalni del je potekal v šaržnem reaktorju pri dveh optimalnih procesnih pogojih (vrtilna frekvenca mešala, temperatura). Šaržni reaktor smo opremili z merilnikom CO2, kateri je meril količino ogljikovega dioksida v plinu, ter z iono selektivno CO2 elektrodo, s katero smo določali vsebnost ogljikovega dioksida v tekočem mediju. Vsi eksperimenti so potekali 24 h. Eksperimenti so bili sestavljeni iz treh sklopov. V prvem smo proučevali vpliv temperature fermentiranja na prirast kefirnih zrn, proizvodnost CO2, maksimalno končno koncentracijo CO2 in dolžino lag faze. S spreminjanjem vrtilne hitrosti mešanja smo nato v drugi fazi raziskav ugotavljali njen vpliv na že prej omenjene kinetične parametre. V zadnjem sklopu smo na osnovi eksperimentalnih podatkov izbrali najprimernejši kinetični model. Ugotovili smo, da lahko hitrost in količino proizvedenega CO2 najbolje opišemo z Gompertzovim modelom. Te ugotovitve nam omogočajo dimenzioniranje industrijskega biofermentorja.
Ključne besede: kefir, kefirna zrna, fermentacija, CO2, kinetika, šaržni bioreaktor
Objavljeno: 26.09.2013; Ogledov: 1429; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

8.
VPLIV MIKROBIOTE KEFIRNIH ZRN NA PREŽIVETJE IN RAST GLIVE Candida albicans V MLEKU
Mateja Trunk, 2013, diplomsko delo

Opis: V zadnjih dveh desetletjih se vedno več pojavlja invazivna glivična okužba, imenovana kandidoza, ki predstavlja velik zdravstveni problem po celem svetu. Za preprečevanje in zdravljenje kandidoze je med drugim potrebna tudi pravilna prehrana, med katero lahko uvrščamo tudi kefir. Tako smo se posledično v diplomskem delu osredotočili na vpliv kefirja na rast in razmnoževanje glive Candida albicans. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov; teoretičnega in raziskovalnega. V teoretičnem delu je predstavljena gliva C. albicans ter bolezni, ki jih povzroča. Opisali smo tudi kefir in njegovo sestavo, med katero sodijo kefirna zrna in kefiran. Splošno smo opisali tudi skupino probiotikov. V raziskovalnem diplomskem delu smo ugotavljali, kako se gliva kvasovka Candida albicans razmnožuje in raste v kulturi kefirnih zrn ali v svežem mleku. Različne koncentracije C. albicans smo gojili na Hicrome Ogye gojišču, kjer je bilo prisotno sveže mleko ali sveže mleko s kefirnimi zrni. Na podlagi raziskovalnega dela smo potrdili hipotezo, da smo ob prisotnosti kefirnih zrn zasledili manjšo rast kolonij C. albicans kot pa v svežem mleku. Iz tega lahko sklepamo, da kefir zavira oz. omejuje rast C. albicans.
Ključne besede: kefirna zrna, kefir, simbioza, Candida albicans, mikrobiota kefirnih zrn, glive kvasovke
Objavljeno: 22.10.2013; Ogledov: 1255; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

9.
UGOTAVLJANJE VPLIVA PROBIOTIČNIH MIKROORGANIZMOV V KEFIRJU, NA POTENCIALNO PATOGENO BAKTERIJO KLEBSIELLA PNEUMONIAE
Sabina Novak, 2015, diplomsko delo

Opis: Kefir je z encimi bogato živilo polno telesu koristnih mikroorganizmov, ki ob rednem uživanju obnavljajo našo črevesno floro in povečujejo odpornost. V diplomskem delu smo preučevali probiotike ter kefir, in njegov zaviralni učinek na rast in razmnoževanje bakterije Klebsiella pneumoniae. Opisali smo tudi bakterijo Klebsiella pneumoniae in bakterijsko pljučnico. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov; teoretičnega in raziskovalnega. V teoretičnem delu smo opisali probiotike, kefir in njegovo sestavo, kamor sodijo kefirna zrna in kefiran. Predstavljena je bakterija Klebsiella pneumoniae in bolezni ki jih povzroča. V raziskovalnem delu smo preučevali, kako se potencialno patogena bakterija Klebsiella pneumoniae razmnožuje in raste v svežem mleku in ob dodani kulturi kefirnih zrn. Različne koncentracije bakterije Klebsiella pneumoniae smo dodali v sveže mleko ali sveže mleko s kefirnimi zrni in opazovali vpliv probiotičnih mikroorganizmov v kefirju. Na podlagi raziskovalnega dela smo potrdili hipotezo, da prisotnost kefirnih zrn v mleku vpliva na zmanjšanje preživetja bakterije K. pneumoniae. Iz tega lahko sklepamo, da ima kefir antibakterijski učinek.
Ključne besede: probiotiki, kefir, kefirna zrna, mikrobiota kefirnih zrn, bakterija, Klebsiella pneumoniae
Objavljeno: 16.02.2016; Ogledov: 1028; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

10.
Fermentacija sirotke z naravno starter kulturo
Monika Koroša, 2016, magistrsko delo

Opis: Sirotka je stranski produkt mlečne industrije pri proizvodnji sira. Predstavlja veliko okoljsko težavo, zaradi strožjih okoljskih ukrepov in gospodarskih pritiskov se iščejo in razvijajo nove alternative za nadaljnjo uporabo sirotke. Ker ima visoko hranilno vrednost je največ raziskav opravljenih na področju živil, pijač in prehranskih dodatkov. Kefirna zrna so naravna starter kultura, katerih izvor do danes še ni poznan. Največ se uporabljajo v proizvodnji tradicionalnega napitka, kefirja, obetajo se tudi nove aplikacije. V magistrskem delu smo najprej izvajali fermentacije sirotke s kefirnimi zrni, preučevali smo rast in obnašanje samih zrn. Želeli smo izdelati kinetični model rasti kefirnih zrn, za katerega smo morali doseči ponovljivost rezultatov. Po opravljenih eksperimentih smo zbrali meritve in zasnovali rastno krivuljo s katero smo lahko izdelali kinetični model rasti zrn v sirotki. Pri eksperimentih nas je najbolj zanimal vpliv temperature na rast zrn, spremljali smo tudi spreminjanje pH vrednosti sirotke in primerjali meritve pri različnih vrtilnih frekvencah mešala v reaktorju za fermentacijo. Za potrditev sirotke kot uporabnega substrata za gojenje kefirnih zrn smo rezultate primerjali z že objavljenimi rezultati raziskav fermentacije mleka s kefirnimi zrni.
Ključne besede: sirotka, kefirna zrna, fermentacija, kinetični model, rastna krivulja, Gompertz-ov model
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 1374; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici