| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Izolacija kefirana iz kefirja
Zala Mesec, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo potek fermentacije kefirnih zrn v mleku in nadaljnji postopek izolacije eksopolisaharida kefirana ter določitev vsebnosti sladkorjev. Najprej smo poskušali kefiran izolirati iz kefirnih zrn, vendar je bila zmes preveč gosta in zato izolacija ni bila možna. Izolacijo smo nato izvedli iz mlečnega kefirja. V sklopu eksperimentalnega dela smo spreminjali temperaturo fermentacije in vrsto mleka. Ugotavljali smo vpliv spremembe temperature na količino glukoze in galaktoze v kefiranu. Za določitev sladkorjev smo uporabljali sistem za tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti sklopljen z detektorjem za merjenje lomnega količnika (HPLC-RI). Fermentacija mlečnega kefirja je potekala v 1 L stekleni posodi, ki smo jo za en dan postavili v termostat. Po enem dnevu smo po določenem postopku izolirali kefiran in s pomočjo HPLC določili vsebnost sladkorjev. Ugotovili smo, da po izolaciji v vseh vzorcih dobimo višjo masno koncentracijo glukoze kot galaktoze, kar potrjuje prisotnost kefirana. Z dobljenimi rezultati smo potrdili, da je pri višji temperaturi višja masna koncentracija tako glukoze kot tudi galaktoze. Za primerjavo s polnomastnim mlekom smo izvedli fermentacijo tudi z mlekom, ki vsebuje manj mlečnih maščob (1,5 %).
Ključne besede: kefir, mleko, fermentacija, odvisnost od temperature, HPLC
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 49; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

2.
Analiza vpliva sušenja kefirnih zrn na čas aktivacije in kvaliteto probiotičnega napitka
Tinkara Marija Podnar, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana analiza vpliva časa shranjevanja vodnih in mlečnih kefirnih zrn v dehidriranem stanju na aktivacijo zrn in kvaliteto probiotičnega napitka. Primerjali smo zrna, ki so bila shranjena v dehidriranem stanju približno pol leta, približno 10 dni in nedehidrirana sveža zrna. Vsa zrna so bila shranjena pod enakimi pogoji. V zaključnem delu raziskav smo prikazali še primerjavo kvalitete vodnega kefirja, pripravljenega z različno dolgo shranjenimi zrni v dehidriranem stanju, in tistega, ki smo mu dodali suho figo in limono. Ugotovili smo, da čas shranjevanja zrn v dehidriranem stanju vpliva na aktivacijo kefirnih zrn in na kvaliteto produkta. Kvaliteto produkta smo ocenjevali s pH, koncentracijo CO2, vsebnostjo sladkorja in prirastjo kefirnih zrn. Glede na meritve smo ugotovili, da so se zrna, ki so bila shranjena dalj časa, aktivirala najpočasneje, in da je bil kefir, narejen iz njih, slabše kvalitete. Ta zrna so imela tudi najnižjo prirast. Nadalje smo potrdili, da dodatek suhe fige in limone vpliva na vodni kefir tako, da zniža pH, zviša koncentracijo CO2 in zniža koncentracijo sladkorja v kefirju. Masa vodnih kefirnih zrn se je v tem primeru zmanjšala, saj smo z dodatkom suhe fige in limone ustvarili preostre pogoje za idealno rast kefirnih zrn. Aktivacijo kefirnih zrn in njihovo fermentacijo v mleku smo izvajali po receptu podjetja BORGLA d.o.o.
Ključne besede: kefir, vodni kefir, kefirna zrna, fermentacija, dehidracija kefirnih zrn
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 52; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

3.
Določanje optimalnih pogojev za razmnoževanje biomase vodnega kefirja
Ivana Goričan, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje študijo določanja optimalnih pogojev za razmnoževanje biomase vodnega kefirja. Prikazan je vpliv vrste vode, mešanja, dodatka sladkorja ter temperature na prirast biomase. Prav tako je prikazano določanje najprimernejšega časa fermentacije medija z vodnimi kefirnimi zrni. Opisani so različni načini sušenja ter ponovna aktivacija vodnih kefirnih zrn. Pri izvedbi eksperimentalnega dela smo uporabljali gravimetrično metodo. Fermentacijo medija z biomaso smo izvajali v reagenčnih steklenicah. Naše glavne ugotovitve so bile, da je najprimernejši čas fermentacije sladkane vode z vodnimi kefirnimi zrni 48 h, pri čemer je poskuse najbolje izvajati v vodi po reverzni osmozi pri 25 °C, ob uporabi 25 g sladkorja (glede na 10 g biomase vodnega kefirja). Mešanje pri tem ni potrebno. Zrna vodnega kefirja je najbolje sušiti pri sobni temperaturi (po sušenju 4 d se zrna aktivirajo v 48 h) oziroma pri 35 °C (po sušenju 3 d se zrna vodnega kefirja aktivirajo v 24 h – 48 h).
Ključne besede: probiotiki, vodni kefir, kefirna zrna, fermentacija, optimiranje procesnih pogojev
Objavljeno: 17.07.2019; Ogledov: 886; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

4.
Mikrobiološka kinetika rasti naravne starter kulture v sirotki
Saša Tompa, 2018, magistrsko delo

Opis: Kefirna zrna so kljub bogati raziskovalni zgodovini še vedno zanimiva alternativa za raziskovanje na različnih področjih. Dandanes se še posebej pogosto ukvarjamo z bioprodukti in zdravim načinom življenja. V magistrskem delu smo raziskovali možne načine uporabe sirotke. Predvsem nas je zanimalo, če je medij - sirotka, uporaben za množično proizvodnjo kefirnih zrn. Namen je bil določiti optimalne procesne pogoje pri procesu fermentacije sirotke z naravno starter kulturo za maksimalno prirast kefirnih zrn in poiskati kinetični model rasti kefirnih zrn in proizvodnje etanola. Kinetiko proizvodnje kefirnih zrn in etanola smo opisovali s pomočjo modificiranih Gompertz-ovih modelnih krivulj. Na podlagi pridobljenih kinetičnih podatkov lahko brez eksperimentalnega dela napovemo uporabo procesnih pogojev za proizvodnjo želene količine produkta. Ugotovili smo, da je proizvodnja kefirnih zrn odvisna od temperature, saj le-ta z poviševanjem temperature narašča. Na podlagi dobljenih kinetičnih parametrov in modelov za opis kinetike rasti kefirnih zrn smo določili najprimernejše procesne parametre za maksimalno masno koncentracijo kefirnih zrn. Pri temperaturi 28 ºC in vrtilni frekvenci mešala 100 min-1 smo dobili maksimalno koncentracijo kefirnih zrn, Δγkz,max = 8,4 g/L. V drugem delu naše naloge smo določali kinetiko proizvodnje produkta fermentacije, etanola. V tem primeru smo določili vrednosti dveh ključnih optimalnih procesnih parametrov za proizvodnjo etanola, to sta temperatura, ϑ = 28 ºC in vrtilna frekvenca mešala, fm = 100 min-1. Pri teh pogojih smo dobili masno koncentracijo etanola γEtOH,m = (18,5 ± 0,1) g/L, z modelom izračunana vrednost je bila, γEtOH,max = (20,6 ± 0,7) g/L. S tem smo dokazali, da je sirotka primeren medij za množično proizvodnjo kefirnih zrn in je proizvodnja primerljiva z medijem mleko.
Ključne besede: fermentacija, sirotka, kefir, reaktorski sistem RC1, FTIR spektrofotometrija, kefirna zrna, Gompertz-ov model.
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 528; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

5.
Aerobni metabolizem sladkorjev v sirotki
Natalija Borinc, 2017, magistrsko delo

Opis: Sirotka – mlečna skrivnost, je še vedno premalo cenjen in izkoriščen mlečni produkt. Njene odpadne količine se iz leta v leto povečujejo, zato je smiselno iskati načine za njeno dodatno uporabo. V našem delu smo sirotko uporabili kot medij za rast kefirnih zrn in zasledovali njihovo prirast ter količino nastalega CO2 med fermentacijo. Vse eksperimente smo izvajali v šaržnem reaktorju RC1. Eksperimente smo razdelili na dva dela. V prvem delu smo pri isti vrtilni frekvenci mešala določali prirast mase zrn v odvisnosti od treh različnih temperatur za pet različnih časovnih intervalov. Iz dobljenih podatkov smo s pomočjo matematičnega modela določili pomembne kinetične parametre ter določili matematično zvezo odvisnosti prirasti kefirnih zrn v sirotki od temperature. V drugem delu smo s posebnim merilnikom zasledovali koncentracijo CO2 v mediju pri treh različnih temperaturah in treh različnih vrtilnih frekvencah mešala. Podobno kot pri prirasti, smo izbrali najprimernejši kinetični model za opis sproščanja CO2 ter proučevali vpliv dveh ključnih bioprocesnih parametrov (temperature ter vrtilne frekvence mešala) na potencialno maksimalno koncentracijo CO2, maksimalno proizvodnost CO2 ter čas trajanja lag faze. Dobljeni podatki bi nam lahko pomagali v primeru nadzorovanega poteka fermentacije sirotke s kefirnimi zrni in uravnavanje količine CO2 na željen nivo.
Ključne besede: kefir, sirotka, kefirna zrna, fermentacija, proizvodnost CO2, rastna krivulja, Gompertz-ov model
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 790; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

6.
Razvoj metode za vodeno sproščanje ogljikovega dioksida med fermentacijo probiotičnega napitka
Jasna Groman, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali tematiko sproščanja ogljikovega dioksida (CO2) med fermentacijo mleka s kefirnimi zrni. CO2 ima velik vpliv na organoleptične lastnosti mlečnega napitka kefirja, zaradi česar je smiselno spremljanje njegove koncentracije v fermentacijskem mediju. Vsebnost CO2 lahko zaradi različnih razlogov tudi niha, kar na industrijskem nivoju ni zaželeno, zato smo pri naših raziskavah razvili model, ki je primeren za nadaljnjo analizo tega procesa ter za načrtovanje in sintezo regulacijskega sistema za vodeno dinamiko sproščanja CO2. Vse eksperimente smo izvajali v avtomatiziranem šaržnem reaktorju, ki je deloval kot odprt sistem. Fermentacije so potekale pri različnih temperaturah in vrtilnih frekvencah mešala, sledili smo koncentracijo nastalega CO2. Dobljene koncentracijske profile smo najprej analizirali iz mikrobiološkega vidika. Ugotovili smo, da lahko značilnosti krivulje uspešno opišemo z Gompertz-ovim kinetičnim modelom in njegovimi parametri (maksimalno doseženo koncentracijo, maksimalno proizvodnost CO2 in čas trajanja lag faze). Potrdili smo tudi odvisnost sproščanja CO2 od obeh procesnih parametrov. V nadaljevanju smo na osnovi analize eksperimentalnih podatkov razvili poenostavljen matematični model sproščanja CO2. Temperaturo in vrtilno frekvenco mešala smo obravnavali kot vhodni spremenljivki, koncentracijo plina kot izhodno. Serija eksperimentov pri konstantnih vhodnih spremenljivkah je pokazala, da lahko odziv izhodne spremenljivke v vseh primerih opišemo z eksponentnim izrazom s pripadajočimi parametri. Sledila je določitev vpliva stopničnega spreminjanja obeh vhodnih spremenljivk na izhodno. Primerjali smo koncentracijske profile CO2 v primeru konstantnih in spremenljivih vhodnih spremenljivk. Na tej osnovi smo določili prenosni funkciji, ki povezujeta spremembo vhodnih z odzivom izhodne spremenljivke. Dosegli smo zelo dobro ujemanje eksperimentalno in simulacijsko dobljenih profilov.
Ključne besede: kefir, fermentacija, sproščanje CO2, matematični model, regulacija
Objavljeno: 25.02.2016; Ogledov: 1262; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (3,49 MB)

7.
UGOTAVLJANJE VPLIVA PROBIOTIČNIH MIKROORGANIZMOV V KEFIRJU, NA POTENCIALNO PATOGENO BAKTERIJO KLEBSIELLA PNEUMONIAE
Sabina Novak, 2015, diplomsko delo

Opis: Kefir je z encimi bogato živilo polno telesu koristnih mikroorganizmov, ki ob rednem uživanju obnavljajo našo črevesno floro in povečujejo odpornost. V diplomskem delu smo preučevali probiotike ter kefir, in njegov zaviralni učinek na rast in razmnoževanje bakterije Klebsiella pneumoniae. Opisali smo tudi bakterijo Klebsiella pneumoniae in bakterijsko pljučnico. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov; teoretičnega in raziskovalnega. V teoretičnem delu smo opisali probiotike, kefir in njegovo sestavo, kamor sodijo kefirna zrna in kefiran. Predstavljena je bakterija Klebsiella pneumoniae in bolezni ki jih povzroča. V raziskovalnem delu smo preučevali, kako se potencialno patogena bakterija Klebsiella pneumoniae razmnožuje in raste v svežem mleku in ob dodani kulturi kefirnih zrn. Različne koncentracije bakterije Klebsiella pneumoniae smo dodali v sveže mleko ali sveže mleko s kefirnimi zrni in opazovali vpliv probiotičnih mikroorganizmov v kefirju. Na podlagi raziskovalnega dela smo potrdili hipotezo, da prisotnost kefirnih zrn v mleku vpliva na zmanjšanje preživetja bakterije K. pneumoniae. Iz tega lahko sklepamo, da ima kefir antibakterijski učinek.
Ključne besede: probiotiki, kefir, kefirna zrna, mikrobiota kefirnih zrn, bakterija, Klebsiella pneumoniae
Objavljeno: 16.02.2016; Ogledov: 1315; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

8.
VPLIV MIKROBIOTE KEFIRNIH ZRN NA PREŽIVETJE IN RAST GLIVE Candida albicans V MLEKU
Mateja Trunk, 2013, diplomsko delo

Opis: V zadnjih dveh desetletjih se vedno več pojavlja invazivna glivična okužba, imenovana kandidoza, ki predstavlja velik zdravstveni problem po celem svetu. Za preprečevanje in zdravljenje kandidoze je med drugim potrebna tudi pravilna prehrana, med katero lahko uvrščamo tudi kefir. Tako smo se posledično v diplomskem delu osredotočili na vpliv kefirja na rast in razmnoževanje glive Candida albicans. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov; teoretičnega in raziskovalnega. V teoretičnem delu je predstavljena gliva C. albicans ter bolezni, ki jih povzroča. Opisali smo tudi kefir in njegovo sestavo, med katero sodijo kefirna zrna in kefiran. Splošno smo opisali tudi skupino probiotikov. V raziskovalnem diplomskem delu smo ugotavljali, kako se gliva kvasovka Candida albicans razmnožuje in raste v kulturi kefirnih zrn ali v svežem mleku. Različne koncentracije C. albicans smo gojili na Hicrome Ogye gojišču, kjer je bilo prisotno sveže mleko ali sveže mleko s kefirnimi zrni. Na podlagi raziskovalnega dela smo potrdili hipotezo, da smo ob prisotnosti kefirnih zrn zasledili manjšo rast kolonij C. albicans kot pa v svežem mleku. Iz tega lahko sklepamo, da kefir zavira oz. omejuje rast C. albicans.
Ključne besede: kefirna zrna, kefir, simbioza, Candida albicans, mikrobiota kefirnih zrn, glive kvasovke
Objavljeno: 22.10.2013; Ogledov: 1462; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

9.
RAZVOJ MATEMATIČNEGA MODELA ZA SPROŠČANJE OGLJIKOVEGA DIOKSIDA MED PROIZVODNJO PROBIOTIČNEGA PRODUKTA
Severina Aleksić, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo postopek razvoja matematičnega modela za sproščanje ogljikovega dioksida med nastajanjem probiotičnega produkta. Eksperimentalni del je potekal v šaržnem reaktorju pri dveh optimalnih procesnih pogojih (vrtilna frekvenca mešala, temperatura). Šaržni reaktor smo opremili z merilnikom CO2, kateri je meril količino ogljikovega dioksida v plinu, ter z iono selektivno CO2 elektrodo, s katero smo določali vsebnost ogljikovega dioksida v tekočem mediju. Vsi eksperimenti so potekali 24 h. Eksperimenti so bili sestavljeni iz treh sklopov. V prvem smo proučevali vpliv temperature fermentiranja na prirast kefirnih zrn, proizvodnost CO2, maksimalno končno koncentracijo CO2 in dolžino lag faze. S spreminjanjem vrtilne hitrosti mešanja smo nato v drugi fazi raziskav ugotavljali njen vpliv na že prej omenjene kinetične parametre. V zadnjem sklopu smo na osnovi eksperimentalnih podatkov izbrali najprimernejši kinetični model. Ugotovili smo, da lahko hitrost in količino proizvedenega CO2 najbolje opišemo z Gompertzovim modelom. Te ugotovitve nam omogočajo dimenzioniranje industrijskega biofermentorja.
Ključne besede: kefir, kefirna zrna, fermentacija, CO2, kinetika, šaržni bioreaktor
Objavljeno: 26.09.2013; Ogledov: 1662; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

10.
UČINKI POGOJEV GOJENJA NARAVNE STARTER KULTURE V MLEKU NA VSEBOST NASTALEGA OGLJIKOVEGA DIOKSIDA
Natalija Borinc, 2013, diplomsko delo

Opis: Z raziskavami smo določali vpliv bioprocesnih parametrov na proizvodnost celokupnega CO2 med fermentacijo kefirja. Eksperimente smo izvajali v laboratorijskem šaržnem reaktorju RC1, opremljenim z merilnikoma koncentracije CO2 v tekoči in plinski fazi. Posamezna fermentacija je trajala 48 h. Naše eksperimentalno delo je bilo sestavljeno iz treh delov. V prvem in drugem delu smo merili koncentracijo CO2 v plinu in tekočem mediju pri različnih temperaturah ter vrtilnih frekvencah mešala. Nato smo izračunali celokupno koncentracijo CO2. V tretjem delu smo izbrali najprimernejši kinetični model ter proučevali vpliv temperature in mešanja fermentacijskega medija na potencialno maksimalno koncentracijo CO2, maksimalno proizvodnost CO2 ter trajanje lag faze. Kinetične parametre smo izračunali za plinsko in tekočo fazo ter za celokupni proizvedeni CO2. Pri vseh eksperimentih smo beležili prirast mase kefirnih zrn. Določili smo matematično zvezo odvisnosti koncentracije celokupnega CO2 od dveh bioprocesnih parametrov, temperature in vrtilne frekvence mešala. Model nam omogoča nadzorovan potek fermentacije in s tem uravnavanje koncentracije CO2 na želen nivo.
Ključne besede: kefir, fermentacija, celokupna proizvodnost CO2, kinetični model
Objavljeno: 26.09.2013; Ogledov: 1485; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici