| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 83
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Kazensko pravno varstvo pravic delavcev : magistrsko delo
Blažka Kovačič, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na varovanje pravic delavcev, in sicer na področju kazenskega prava. Ker vedno znova prihaja do kršitev pravic delavcev, se porajajo vprašanja o morebitnih spremembah zakonodaje, ki ščiti njihove interese. Magistrsko delo vsebuje pregled delovnopravne in analizo kazenskopravne zakonodaje (22. poglavje Kazenskega zakonika, v nadaljevanju KZ-1), ki ščiti interese delavcev. Predstavljeno je, kako delovnopravna zakonodaja vpliva na kazensko pravo in katere posamezne pravice delavcev morajo biti kršene, da lahko govorimo o posameznih kaznivih dejanjih iz 22. poglavja KZ-1. Za kršitev temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ-1) je potrebno, da nastopi pravna posledica v obliki delavčevega prikrajšanja njegove pravice. Ena izmed takih pravic je na primer pravica do omejenega delovnega časa 40 ur tedensko, kar se lahko podaljša le v določenih dejavnostih ter v določenih primerih. Glede odgovornosti za kazniva dejanja ugotavljam, da pravne osebe lahko odgovarjajo za vsa kazniva dejanja, ki so navedena v poglavju kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost. Da pravna oseba lahko odgovarja, morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer formalni in materialni. Pomembno je poudariti, da naklepa fizične osebe ne moremo enačiti z naklepnim ravnanjem pravne osebe. Niti po temeljni jezikovni razlagi ni možno utemeljiti izenačitve, saj terminološko naklepno ravnanje, ki je v povezavi s pravno osebo, ni enako kot naklep fizične osebe. Razlika je prav tako tudi sistematična. Kot ugotavljam v poglavju o sankcijah, se lahko za kršitev temeljnih pravic delavcev izreče zapor od enega meseca do treh let ter stranska denarna kazen, z omilitvijo denarna kazen, lahko pa se izreče tudi pogojna obsodba. V magistrskem delu predvsem ugotavljam, da bi bilo potrebno vzpostaviti bolj prilagodljiv trg dela, ki bi vodil do večje zaposlenosti, kjer bi iskalci zaposlitve lažje in hitreje našli ustrezno zaposlitev, delodajalci pa enostavneje sprejemali odločitve o novem zaposlovanju in odpuščanju. Prispevek magistrske naloge se odraža predvsem kot kritična presoja in analiza obstoječe delovnopravne in kazenskopravne zakonodaje, ki ščiti pravice delavcev. Prav tako so v delu podani smiselni predlogi, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju kršitev obstoječe zakonodaje.
Ključne besede: Odgovornost za kaznivo dejanje, obveznosti delodajalca, prenehanje delovnega razmerja, plačilo za delo, zaposlovanje na črno, šikaniranje na delovnem mestu, sodelovanje delavcev pri upravljanju, kršitev sindikalnih pravic, varnost pri delu, pravice iz socialnega zavarovanja.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 369; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (844,65 KB)

2.
Korupcijska kazniva dejanja : magistrsko delo
Laura Fedran, 2023, magistrsko delo

Opis: V slovenski kazenskopravni ureditvi pojem korupcije zajema deset korupcijskih kaznivih dejanj. Inkriminacije slednjih so v Kazenskem zakoniku sistematično umeščene v poglavja volilnih kaznivih dejanj, gospodarskih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper uradno dolžnost. Korupcijska kazniva dejanja praviloma potekajo med dvema osebama, ki se ne čutita žrtvi v kazenskopravnem pomenu besede in nista pripravljeni sodelovati z organi odkrivanja in pregona, saj je inkriminirano dejanje obeh udeležencev. Zaradi navedenega in dejstva, da obstaja med udeležencema najvišja stopnja diskretnosti, uvrščamo korupcijska kazniva dejanja med ena (naj)težje dokazljivih kaznivih dejanj. Že vse od leta 2012 Slovenija na Indeksu zaznave korupcije Transparency International ne beleži napredka. Celo več, Slovenija je v zadnjih desetih letih na Indeksu zaznave korupcije Transparency International nazadovala za skupno pet točk in tako na Indeksu zaznave korupcije Transparency International za leto 2022 dosegla svoj zgodovinsko najnižji rezultat, in sicer se je z oceno 56/100 uvrstila na 41. mesto. Ta podatek odraža počasen napredek z reformami in odsotnost ukrepov, s katerimi bi se že obstoječa pravila udejanjila v praksi. Slovenija bi lahko obstoječe zaskrbljujoče stanje korupcije izboljšala s prizadevanjem, da postane Komisija za preprečevanje korupcije bolj učinkovita, kar bi lahko dosegla na način, da bi s strani Komisije za preprečevanje korupcije ugotovljene kršitve integritete pridobile vse več potrditev s strani sodišč; z novelacijo oziroma prenovo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, s katero bi se vpeljale primerne sankcije za potrjene kršitve, med drugim tudi integritete, in sankcije za neodzivnost na priporočila, izdana s strani Komisije za preprečevanje korupcije; s prenovo Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, v okviru katere bi lahko vsakokratne predvolilne obljube politike preoblikovali v prakso; z uvedbo obrnjenega dokaznega bremena pri dokazovanju premoženjske koristi, čigar smisel je v tem, da osumljeni izgubi svoje premoženje, v kolikor ne more dokazati, da ga je pridobil zakonito in tako plačal vse obveznosti državi, ter s sprejemom presumpcije oziroma domneve, da premoženje osumljene osebe vselej izvira iz kaznivih dejanj, v kolikor ne ustreza njegovim legalnim dohodkom. Analiza ukrepov za preprečevanje korupcije je pokazala, da so pri preprečevanju pojava korupcije bolj učinkoviti preventivni ukrepi, ki za razliko od represivnih ukrepov v družbi ustvarjajo takšne razmere, v katerih se korupcija sploh ne more razviti, in na ta način vodijo do odprave celotnega pojava korupcije in ne zgolj do odprave posameznih posledic pojava korupcije, do katerih vodijo represivni ukrepi. Na področju preventivnega delovanja oziroma preventivnih ukrepov za preprečevanje korupcije ima ključno vlogo Konvencija Združenih narodov proti korupciji, ki podpisnicam nalaga vzpostavitev raznovrstnih preventivnih ukrepov. Sama narava korupcijskih kaznivih dejanj, ki vključuje izvršitev na štiri oči ter odsotnost neposrednih dokazov, pa omogoča, ob upoštevanju, da je predhodno odobrena s strani pravosodnih organov, tudi uporabo posebnih metod in sredstev oziroma represivnih ukrepov, in sicer prikritih preiskovalnih ukrepov skladno z določbo 150. člena Zakona o kazenskem postopku ter ukrepa navideznega odkupa, navideznega sprejemanja oziroma dajanja daril ali navideznega jemanja oziroma dajanja podkupnine skladno z določbo 155. člena Zakona o kazenskem postopku, pri čemer lahko slednji pod določenimi pogoji privede do t. i. policijske provokacije, ki je prepovedana. Analiza nabave zaščitne opreme, potrebne pri obvladovanju nalezljive bolezni covida-19, s strani Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, drugih subjektov javnega sektorja, izbranih občin in javnih zdravstvenih zavodov je pokazala, da so bila ugotovljena korupcijska tveganja v prav vseh fazah javnega naročanja.
Ključne besede: Kazensko pravo, kaznivo dejanje, korupcija, podkupovanje, Komisija za preprečevanje korupcije, Transparency International Slovenia, prikriti preiskovalni ukrepi, policijska provokacija, konfiskacija premoženjske koristi.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2023; Ogledov: 357; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
Študija primera obravnave kaznivega dejanja posilstva mladoletnice v predkazenskem in kazenskem postopku : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Adriana Dejak, 2023, diplomsko delo

Opis: Kaznivo dejanje posilstva je eno hujših kršitev temeljnih človekovih pravic, ki se obravnava po 1. odstavku 170. člena Kazenskega zakonika – 1. V danem diplomskem delu se skozi šest raziskovalnih vprašanj odvija razplet celotne študije primera kazenske ovadbe kaznivega dejanja posilstva mladoletnega oškodovanega dekleta, katere storilec dejanja je znana oseba. V študiji primera je zajet celoten postopek kazenske ovadbe, ki zajema vse podrobnosti o predkazenskem in kazenskem postopku. Za lažje razumevanje primera je študija razdeljena po logičnih in sledečih si poglavjih, ki opisujejo ter razlagajo primer. Delo je razdeljeno na analizo predkazenskega postopka – ta vključuje opis dela policije in usmerjanje državnega tožilca v primeru; ter analizo kazenskega postopka, ki je, razumljivo, bistveno daljša, zahtevnejši in obširnejša. V njej se je potrebno poglobiti na delo, ki ga opravi državni tožilec v ovadbi, na samo sodno preiskavo, vključiti je potrebno tudi izvedenstvo in ga analizirati po vsakem danem mnenju; in kako le to vpliva na ovadbo in zaključek tega postopka. Obdelati je bilo potrebno še glavne obravnave, ki so bile zastavljene med primerom kot predmet razsodbe. Velik del zaključnega dela, ki se ga je naloga želela dotakniti, so posledice in pečat, ki jih tako hudo poseganje v temeljne človekove pravice prinesejo žrtvi kaznivega dejanja. V delu se analizira tudi vpliv kazenskega postopka, psihične in druge posledice ter spopadanje s strahom, za katere se v delu izrazi mnenje o kritični izkušnji s strani žrtve same.
Ključne besede: posilstva, mladoletnice, oškodovanke, kaznivo dejanje posilstva, kazenski postopki, predkazenski postopki, obdolženi, izvedenstvo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.08.2023; Ogledov: 393; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (674,72 KB)

4.
Primerjalna analiza kazenskih sankcij za izbrana gospodarska kazniva dejanja v sloveniji in treh tujih državah
Aljoša Rehar, 2023, magistrsko delo

Opis: Škodljivim ravnanjem je izpostavljena vsaka organizacijska struktura, prav tako pa gospodarski kriminal vpliva tudi na druge vidike družbe. Korupcija, goljufije, pranje denarja in financiranje terorizma so le nekatere izmed širokega spektra dejanj, ki jih uvrščamo med gospodarska kazniva dejanja. Čeprav tako javni kot zasebni sektor veliko vlagata v boj proti grožnjam gospodarskega kriminala, je spopadanje s to vrsto kriminalne dejavnosti še naprej ogromen izziv za celoten družbeni sistem kamor sodijo tako vlada, kot tudi organi pregona, regulatorji, podjetja, finančne institucije in drugi. Z magistrskim delom smo želeli pridobiti uvid in primerjati gospodarska kazniva dejanja domačega prostora z urejenostjo le-teh v Nemčiji in prav tako v državah z drugačnim pravnim sistemom, in sicer v Združenih državah Amerike in Novi Zelandiji. Osredotočili smo se predvsem na kazenske sankcije izbranih gospodarskih kaznivih dejanj, pri čemer smo želeli ugotoviti, ali so le-te v našem kazenskem pravu primerno postavljene in ali se razlikujejo v primerjavi z ostalimi preučevanimi državami. V uvodnem delu magistrskega dela smo na kratko opredelili temeljne pojme, vezane na predmet preučevanja, ter na splošno opredelili kazenske sankcije za kazniva dejanja. V naslednjem poglavju smo pregledali pravno ureditev gospodarskih kaznivih dejanj v vseh preučevanih državah, ki smo jih v nadaljevanju tudi inkriminirali ter navedli predpisane kazenske sankcije iz zakonikov posameznih držav. Kasneje smo navedli tudi nekaj podatkov o tem, kakšno (premoženjsko) škodo naredijo storilci z gospodarskimi kaznivimi dejanji v Sloveniji in ostalih državah, ter podali primere preteklih raziskovanj avtorjev glede sankcioniranja gospodarskih kaznivih dejanj. Vse skupaj smo v naslednjem poglavju med seboj tudi primerjali. Ugotovili smo, da se v državah s kontinentalnim pravnim redom, torej v Sloveniji in Nemčiji, gospodarski delikti sankcionirajo precej podobno, a različno, kot se ti sankcionirajo v sistemih z anglosaškim pravnim redom, torej v našem primeru v Združenih državah Amerike in na Novi Zelandiji. Največjo razliko smo opazili pri kazenskih sankcijah v Združenih državah Amerike, kjer imajo kazniva dejanja, predpisana precej višji maksimum zaporne kazni kot ostale države, pri nekaterih kaznivih dejanjih celo do 20 oz. 25 let, prav tako pa se pri večini gospodarskih kaznivih dejanj v Združenih državah Amerike predpisuje tudi denarna kazen. V zaključku magistrskega dela smo potrdili oziroma ovrgli hipoteze in kasneje podali nekaj naših opažanj in predlogov, s katerimi bi lahko izboljšali kazensko zakonodajo s področja gospodarske kriminalitete na slovenskem ozemlju.
Ključne besede: gospodarsko kaznivo dejanje, kazenske sankcije, gospodarsko kazensko pravo, gospodarska kriminaliteta, kazenski zakonik.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 515; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

5.
Primerjava silobrana v Republiki Sloveniji in ZDA, z analizo primera Rittenhouse : magistrsko delo
Jan Bračič, 2022, magistrsko delo

Opis: Silobran je v Republiki Sloveniji opredeljen v 2. odstavku 22. členu KZ-1 kot obramba, ki je nujno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad. Dejanje, ki je storjeno v silobranu, ni protipravno. Protipravnost je zraven ravnanja, izpolnjenosti biti inkriminacije in krivde, eden izmed elementov splošnega pojma kaznivega dejanja. Storilec bo odgovarjal za konkretno kaznivo dejanje, če so podani vsi štirje oz. trije elementi (nekateri pojmujejo ravnanje in izpolnjenosti biti inkriminacije, kot en element) kaznivega dejanja. Na čisto osnovnem nivoju je protipravno tisto dejanje, ki je v nasprotju s pravom. Protipravnost je pomembna, ker kaže na določenost kaznivega dejanja v zakonu, to dejanje pa mora biti v nasprotju s temeljnimi družbenimi vrednotami. Temeljna instituta, ki izključujeta protipravnost sta silobran in upravičljiva skrajna sila. Ravnanje storilca lahko podredimo pravilom silobrana, v kolikor sta izpolnjena elementa obrambe in napada. Napad je človekovo voljno ravnanje, mora biti protipraven ter resničen. Napad mora biti istočasen z obrambo. Le-ta pomeni odziv, s katerim želi branitelj odvrniti ali preprečiti protipraven napad. Obramba pa mora biti v smislu silobrana, neizogibno potrebna in sorazmerna z napadom. V Republiki Sloveniji je s silobranom možno zaščititi katerokoli pravno dobrino, tudi dobrino nižjega ranga (npr. čast). Prav tako, je dopustno s silobranom zaščititi dobrine tretjih oseb. Prekoračeni silobran je urejen v 3. odstavku 22. člena, ki določa, da se sme storilca, ki je prekoračil meje silobrana, kaznovati mileje ali se mu kazen odpusti, če je prekoračil silobran zaradi močne razdraženosti ali prestrašenosti. Za razliko od silobrana, prekoračeni silobran ne izključuje protipravnosti. Institut silobrana oz. »Self-defense« je v ZDA na splošni ravni urejen v Model Penal Code. MPC sicer ni zavezujoč akt, vendar predstavlja dober pravni okvir kazenskopravne zakonodaje na podlagi katere zvezne države ZDA snujejo svoje kazenske zakonike. Ureditev silobrana v ZDA je dokaj podobna slovenski ureditvi, vendar je moč opaziti določene razlike. Te se kažejo predvsem pri standardu razumnega prepričanja branitelja, da mu grozi napad ter v zahtevi po umiku. V Sloveniji se zahteva, da je napad objektivno resničen in zgolj subjektivno prepričanje branitelja, da se je napad odvijal ne zadostuje. Med tem, pa je pri sklicevanju na silobran v ZDA, dovolj razumno prepričanje posameznika, da mu grozi napad. Prav tako, se v Republiki Sloveniji od napadenega praviloma ne zahteva, da pred napadom zbeži, kar ne velja za zvezne države ZDA, ki so pristašinje doktrine »Duty to retreat«. V zadevi Rittenhouse, je bil Kyle Rittenhouse uspešen pri sklicevanju na silobran. Porota ga je spoznala za nedolžnega umora Josepha Rosenbauma ter Anthonya Huberja, in poskusa umora Gaiga Grosskreutza. Menimo, da odločitev porote temelji predvsem na ugotovitvi, da je Rittenhouse s smrtonosno silo deloval, saj bil razumno prepričan, da je taka sila potrebna, da prepreči svojo smrt ali hudo telesno poškodbo.
Ključne besede: Kazensko pravo, kaznivo dejanje, protipravnost, silobran, Duty to retreat doktrina, Stand your ground doktrina, Rittenhouse.
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 443; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

6.
Inkriminacija lažnih novic in sovražnega govora po socialnih medijih : magistrsko delo
Rok Ritlop, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se spopadli s težavo širjenja lažnih novic v socialnih medijih in kazenske odgovornosti za takšno dejanje. V modernem svetu, kjer je dostopnost do socialnih medijev skrajno nenadzorovana (tudi s strani staršev), se pojavljajo razne novice (resnične in neresnične) kot posledica mednarodno zagotovljene pravice do svobode izražanja. Vzporedno s tem se na socialnih medijih pojavlja vedno več lažnih računov, preko katerih se širijo lažne novice in sovražni govor. Hkrati se poraja vprašanje pravne odgovornosti glede pisanja le teh novic in takšnih oblik govora. Nekaj pravnih pravil nam navaja že sama zakonodaja, nekaj pa nam določajo sodišča preko sodne prakse. Problem je kakorkoli gledamo ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugod po svetu, kajti tematika obdelana v tej nalogi ni nova, je pa nenadzorovana oz. premalo nadzorovana. Se pa v vsakem obdobju zgodovine srečamo s težavo ali urediti neko pravno področje, in za kakšno ceno, ali ga pustiti neurejeno in preko sodne prakse in pravne analize reševati zadeve za vnaprej.
Ključne besede: Kaznivo dejanje, pretvarjanje, kibernetski kriminal, svoboda izražanja, človekova pravica – relativna/absolutna.
Objavljeno v DKUM: 10.08.2022; Ogledov: 702; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

7.
Analiza porabe easa pri obravnavi kaznivega dejanja
Luka Bedenik, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je opisan postopek obravnave kaznivega dejanja na policijski postaji, in sicer postopek obravnave kaznivega dejanja velike tatvine. Zaradi vse večjega pomanjkanja policistov na terenu in zaradi vse več potrebnega administrativnega dela, smo razčlenili in analizirali postopek obravnave kaznivega dejanja. Skušali bomo ugotoviti, ali so postopki policistov izpeljani optimalno in ali prihaja do nepotrebne izgube časa med izvedbo samih postopkov. Zaradi tega se čas prihoda policistov na kraj nujnih interventnih dogodkov povečuje. S tem se slabšajo tudi varnostne razmere, saj sta odzivni čas in čas prihoda na kraj v določenih primerih lahko ključnega pomena za zdravje ljudi oziroma za varnost njihovega premoženja. S pomočjo analize celotnega postopka obravnave kaznivega dejanja smo ugotovili določene pomanjkljivosti ter pripravili predloge za izboljšavo samega postopka. Z upoštevanjem le-teh bi se zmanjšalo administrativno delo policistov, povečala bi se strokovnost pri obravnavi kaznivih dejanj, posledično pa bi se povečal čas prisotnosti policistov na terenu, kar s preventivnim in represivnim delovanjem povečuje varnost prebivalcev.
Ključne besede: kaznivo dejanje, postopek obravnave kaznivega dejanja, izvedba procesa, obravnava kaznivega dejanja vloma, policijski postopek
Objavljeno v DKUM: 03.03.2022; Ogledov: 621; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

8.
Kaznivo dejanje mučenja živali : magistrsko delo
Urška Temlin, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava problematiko pravne ureditve varstva živali pred mučenjem v Sloveniji. Najprej so skozi kratek zgodovinski pregled predstavljena stališča ter pravni pogledi na živali, pri čemer je prikazan postopen prehod od antropocentrizma k ekocentrizmu. Namen je opozoriti na položaj živali, ki je mnogokrat slab zaradi človekovega odnosa do njih. V okviru teoretičnega dela je predstavljen pravni status živali »sui generis« kot posebej zaščitenega objekta prava. Sledi podrobna predstavitev obstoječe slovenske zakonodaje s področja zaščite živali, pri čemer so izpostavljene njene pomanjkljivosti, zlasti določbe, ki v obliki »izjem« omogočajo trpljenje živali, predvsem zaradi estetskih ali finančnih razlogov. Izpostavljena je tudi situacija nadzora nad izvajanjem zakonodaje o zaščiti živali, ki predstavlja enega najbolj perečih problemov. Našteti in opisani so organi nadzora v Sloveniji, kjer imajo največji interes za dobrobit živali razna društva za zaščito živali, a žal brez kakršnihkoli zakonskih pooblastil. Predstavljeni so najbolj odmevni primeri mučenja živali pri nas ter epilog katerega so prejeli, med njimi tudi primer za katerega je bila na našem ozemlju izrečena prva zaporna kazen. Na podlagi primerjalnopravne analize pravnih ureditev v državah z visoko stopnjo zaščite živali, se predlagajo najbolj primerne in učinkovite rešitve za izboljšanje slovenske ureditve s področja zaščite živali pred mučenjem. Med evropskimi državami na področju zaščite živali prednjačijo Avstrija, Švica in Švedska, med ameriškimi zveznimi državami pa Maine, Illinois in Oregon, pri čemer so izpostavljene predvsem spremembe, katere so sprejeli v smeri dobrobiti živali in katere bi lahko prenesli tudi v slovenski pravni sistem. Predlaga se podelitev pravic živalim v ustavi, uvedba posebnega organa za nadzor nad izvajanjem določb Zakona o zaščiti živali v obliki t.i. »živalske policije« (ang. animal police). Nazadnje so obravnavane sankcije, kjer se predlagajo višje denarne in zaporne kazni, predvsem pa so predstavljeni razlogi za nujnost uvedbe dveh novih sankcij, ki jih naš pravni sistem v primeru kaznivega dejanja mučenja živali še ne pozna, tj. sankcijo prepovedi imetništva živali ter sankcijo psihološkega svetovanja.
Ključne besede: pravice živali, pravni položaj živali, kaznivo dejanje mučenja živali, zaščita živali, dobrobit živali, živalska policija
Objavljeno v DKUM: 09.02.2022; Ogledov: 1078; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

9.
Izsleditev iskanih oseb in policijski postopki : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Urban Flisar, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje pomen izsleditve iskanih oseb, razloge in načine izsleditve iskanih oseb ali organiziranih skupin. Do tega pojava pride, če se iskana oseba izogiba ali je na begu pred policijo in drugimi številnimi organi pregona, da bi bila privedena k pristojnemu organu zaradi kazenskega postopka. Da bi natančno preučili celotno situacijo predstavlja izsleditev iskanih oseb zahteven in lahko tudi dolgotrajen proces za organe pregona. Potrebno je ustrezno in strokovno načrtovanje preiskovalnih in operativnih dejanj, ki pripeljejo do zaželenega cilja policije in drugih organov pregona. V diplomskem delu so navedeni in obrazloženi ukrepi, pooblastila policije in organov pregona, na kakšen način se iskana oseba čimprej izsledi, problemi policije in drugih organov pregona pri izsleditvi iskanih oseb. Policijski ukrepi in drugi organi pregona so odvisni od posameznega primera izsleditve iskane osebe. Vsaka iskana oseba ali skupina oseb je namreč iskana zaradi različnih razlogov, tako da predstavljajo različno raven nevarnosti za skupnost. Osebe, ki so iskane zaradi težjih kaznivih dejanj, kot so umor, terorizem, rop banke je potrebno čimprej izslediti, kajti predstavljajo veliko nevarnost za družbo in lahko še dodatno povzročijo škodo ali smrt. Pri izsleditvi iskanih oseb je ključno sodelovanje, izmenjava informacij in komuniciranje med organi in državami, če iskanje iskane osebe poteka mednarodno. V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da Schengenski informacijski sistem druge stopnje prinaša veliko pozitivnih rezultatov na področju izsleditve iskanih oseb. Sistem policiji in drugim organom pregona omogoča hitrejšo in olajšano delo na področju izsleditve iskanih oseb tako v eni kot v večih državah. Schengenski informacijski sistem druge stopnje je prispeval tudi, da se je čez leta povečalo število evropskih nalogov za prijetje in predajo iskanih oseb. Države, ki niso v Evropski uniji in so se pridružile mreži ENFAST so pripomogle k lažji izsleditvi ter posledično k večjemu številu izsleditev in aretacij iskanih oseb, ki so našle zatočišča v tretjih državah
Ključne besede: diplomske naloge, iskane osebe, iskanje, Schengenski informacijski sistem druge stopnje, kaznivo dejanje
Objavljeno v DKUM: 08.12.2021; Ogledov: 798; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

10.
Pričanje očividcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Igor Angelov, 2021, diplomsko delo

Opis: Očividci imajo pomembno nalogo pri dajanju intervjuja, saj s svojimi izjavami pomembno vplivajo na preiskavo kaznivega dejanja, na njihovo izjavo se lahko opre sodba. Na pričanje vplivajo številni dejavniki, ki vplivajo na verodostojnost in zanesljivost informacij. To so: starost, spol, rasa, vpliv osebne zgodovine, kognitivne sposobnosti, popačenje in priklic informacij, faza zaznave, interpretacija dražljajev, vkodiranje v senzorični spomin, v kratkoročni in dolgoročni spomin ter kasneje priklic in obnova dogajanja. Vsi našteti dejavniki lahko kazenski proces povedejo v napačno smer, namerno (v primeru, da se priče bojijo osumljenca, ne zaupajo kazenskim postopkom zaradi maščevanja do storilca kaznivega dejanja itd.) ali nenamerno (vpliv stresa, ki povzroči drugačno videnje dogajanja, napačno prepoznavanje zaradi slabše pozornosti itd.). Zato je pomembno, da preiskovalci kaznivih dejanj ugotovijo, kako verodostojne in zanesljive so priče, morajo pa se zavedati, da lahko sami s svojo prisotnostjo pričo zavajajo na način pridobivanja informacij. V diplomski nalogi se je ugotavljal vpliv časa od storjenega kaznivega dejanja do pričanja očividca na verodostojnost podanih informacij. Kot je bilo že omenjeno, ima izbira metode zaslišanja pomembno vlogo pri ugotavljanju kaznivih dejanj, zato se je raziskovalo delovanje SAI metode. Žrtve in priče so pogostokrat pod vplivom alkohola in nedovoljenih drog, zato se je analizirala verodostojnost informacij takšnih očividcev ter vpliv starosti le-teh na zanesljivost informacij. Pomembno je tudi, kako deluje človeški spomin in način shranjevanja informacij ter zakaj pride do napak, sprememb ali popačenja informacij v spominu.
Ključne besede: diplomske naloge, verodostojnost pričanja, očividci, kaznivo dejanje, samoupravljani intervju
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 843; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 2.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici