1.
STEČAJ NA SLOVENSKEM OD LETA 1868 DO DRUGE SVETOVNE VOJNEMarko Krajnc, 2016, diplomsko delo
Opis: Stečaj je splošna generalna izvršba nad premoženjem dolžnika zaradi namena poplačila njegovih upnikov. Začetki instituta stečaja segajo v rimsko dobo. Prvi moderni stečajni zakoni so bili sprejeti v času industrijske revolucije. Obdobje od 1868 do druge svetovne vojne so na slovenskem stečaj in s stečajem povezane postopke urejali avstrijski »Die Konkursordnung« ali Konkurzni red iz leta 1868, Konkurzni (stečajni) zakon za Kraljevino Jugoslavijo in Zakon o prisilni poravnavi izven konkurza iz leta 1929. Navedeni zakoni so natančno urejali uvedbo, postopek in zaključek stečaja ter pravice in obveznosti udeleženih subjektov. Stečajnemu dolžniku in upnikom so pravila v primeru doseženega soglasja dajala možnost sklenitve (prisilne) poravnave. Stečajni postopek je bil za dolžnika zelo rigorozen in je mnogokrat pomenil tudi odvzem častnih in državniških pravic ter uvedbo kazenskega pregona, zato so se mu dolžniki izogibali. Stečajni oziroma insolventni postopki v obdobju od 1868 do druge svetovne vojne so v osnovi bili zelo podobni postopkom po sedaj veljavnem zakonu ter so vsebovali večino sedaj poznanih pravnih institutov.
Ključne besede: stečaj, prisilna poravnava, upnik, dolžnik, Konkurzni red 1868, Konkurzni (stečajni) zakon 1929, kazniva dejanja v zvezi s stečajem
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1472; Prenosov: 107
Celotno besedilo (561,19 KB)