| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 283
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Psihosocialni dejavniki nasilnih kaznivih dejanj v času socialno-ekonomske krize : magistrsko delo
Tajda Šimac Turk, 2015, magistrsko delo

Opis: Vedno nas je zanimalo in vedno nas bo zanimalo, kakšna je narava pojavov, kot so kriminaliteta, alkoholizem, odklonskost in podobno. Veliko je teorij, stališč in mnenj o najglobljih vzrokih teh pojavov. Naše magistrsko delo se nanaša na psihosocialne dejavnike in socialno-ekonomsko krizo ter njun večji ali manjši vpliv na kriminaliteto. Naj že na začetku magistrskega dela opozorimo, da nobena izmed danes obstoječih teorij ne nastopa v čisti obliki, saj bi bilo neumno zanikati vpliv družbenih razmer kakor tudi pomen osebnosti v nastajanju posameznikove deviantnosti oziroma kriminalitete. Vsa dosedanja raziskovanja nas lahko vedno bolj prepričajo, da sta oba odločilna dejavnika – družba in posameznik – enako pomembna, če ne celo neločljivo povezana (tako pri nastajanju pozitivnih kot tudi pri nastajanju negativnih družbenih pojavov). Pomembno vlogo pri »nastajanju« zločinca igra družba, ob tem pa sta pomembni tudi individualna odločitev in priložnost. Na začetku zaključnega dela smo opisali kratek razvoj različnih kriminoloških teorij o vzrokih za kriminaliteto, njihova izhodišča, stališča in mnenja. Dotaknili smo se človekovega razvoja in njegove pridobitve vedenjskih vzorcev, vrednot, standardov, veščin, stališč in motivov, družbenih norm, sankcij in soočanja s pritiski. Pogledali smo, kako je prišlo do socialno-ekonomske krize in kakšne posledice so vidne danes. Se vidi porast v kriminaliteti nasilnih kaznivih dejanj in ali lahko za to krivimo krizo? Kateri so še drugi možni dejavniki, ki bi lahko vplivali na kriminaliteto? Pogledali smo tudi druge države v krizi, na kratko smo opisali vladajoče razmere in vpliv kriminalitete v Islandiji, Španiji ter v Združenih državah Amerike, saj smo pri raziskovanju pridobili statistične podatke. Poudarek smo dali razmeram, ki vladajo v Sloveniji od krize naprej. Pridobili in ovrednotili smo sekundarne statistične podatke o kriminaliteti v Sloveniji. Osredotočili smo se na nasilna kazniva dejanja, kot so umor, uboj, rop, povzročitev telesne poškodbe in spolno nasilje. Največji poudarek smo namenili nasilju v družini, saj se notranji pritiski in frustracije najprej kažejo znotraj družine. Izbrali smo si tudi odmevnejši primer nasilnega kaznivega dejanja v Sloveniji, ki smo ga s pridobljenim znanjem kar se da najbolje analizirali in izluščili tiste vzroke in dejavnike, ki so pripeljali storilca, da je izvršil nasilno kaznivo dejanje. Opravili smo tudi osebni intervju z znanim strokovnjakom s področja sociologije, doc. dr. Alešem Bučarjem-Ručmanom.
Ključne besede: krize, ekonomska kriza, psihosocialni dejavniki, kriminaliteta, nasilje, kazniva dejanja, nasilna kazniva dejanja, statistični pregledi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 13.11.2015; Ogledov: 2123; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

82.
Razvoj agresivnega vedenja : magistrsko delo
Suzana Krnjak, 2015, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu so predstavljene ugotovitve različnih avtorjev, kako pojmujejo nasilje in agresivnost. V strokovni literaturi se ta dva pojma načeloma uporabljata kot sopomenki. Opisane teorije agresivnega vedenja se med seboj zelo razlikujejo, prav tako kot mnenja znanstvenikov in raziskovalcev o razvoju agresivnega vedenja. Poseben poudarek je namenjen biološkim teorijam, saj me je zanimalo, ali je delovanje v možganih povezano z razvojem agresivnega vedenja ter kateri del v možganih je za tovrstna čustva najbolj zaslužen. Prav tako so predstavljeni dejavniki, ki privedejo do agresivnosti, med katerimi se zdijo zelo pomembni dejavniki mediji in družina. Mediji so tisti, ki prenašajo po svetu najrazličnejše zgodbe, tako ljubezenske kot tudi tiste s kriminalno vsebino. Učinki medijev običajno hitro zbledijo, lahko pa se povečujejo, če se ponavljajo, saj se pri tem javnost spominja prejšnjih podobnih prizorov. Pogosto spremljanje nasilnih prizorov lahko privede do povečane neobčutljivosti za nasilje. Odraščanje otrok v družini, kjer je nasilno vedenje nekaj vsakdanjega, pomeni večjo verjetnost, da bo takšen otrok prevzel nasilne vzorce vedenja. Prav tako so v nalogi opisane motnje osebnosti, ki bi lahko vplivale na agresivno vedenje. V empiričnem delu so s pomočjo strokovne literature in literature, pridobljene na internetu, opisani in analizirani storilci nasilnih kaznivih dejanj, saj želimo s temi podatki ugotoviti, kateri od naštetih dejavnikov (biološki, socialni, psihološki) najbolj vpliva na razvoj agresivnega vedenja.
Ključne besede: agresivnost, agresivno vedenje, nasilje, osebnostne motnje, genetika, socialni dejavniki, kazniva dejanja, storilci, analize, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 06.11.2015; Ogledov: 2476; Prenosov: 503
.pdf Celotno besedilo (518,85 KB)

83.
Pasje borbe v Sloveniji in nekaterih evropskih državah : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Nina Lopan, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je bil predstaviti pasje borbe v Sloveniji in nekaterih evropskih državah. Priljubljenost pasjih borb postaja iz leta v leto večja in na plano prihajajo grozljive podrobnosti iz samih treningov psov kot tudi borb. V diplomsko delo je vključen tudi anketni vprašalnik, s katerim smo prišli do podatkov o informiranosti anketirancev. Izvedeli smo tudi, kakšno mnenje imajo o delovanju pristojnih organov in o samih pasjih borbah. Ljudje bi se morali bolj zavedati te problematike in nameniti malo več pozornosti dogajanju v svoji bližnji okolici. K temu bi lahko pripomogla boljša informiranost o samih pasjih borbah in o znakih, ki kažejo na morebitno prisotnost le-teh. Širšo javnost bi morali bolje podučiti o tej problematiki in o vsem, kar je povezano z njo, saj bi le tako lahko prišli do kakšnih sprememb. V zadnjih nekaj letih se v Sloveniji vse več govori o pasjih borbah in nanje opozarja, tako da lahko upamo, da se bo stanje na tem področju v bodoče izboljšalo in da bodo ljudje prenehali s tovrstnim početjem. Ker pa se ti dogodki po navadi odvijajo vedno na novih lokacijah in za te izve le zaprt krog ljudi, bo potrebno boljše sodelovanje ljudi in pristojnih organov. Pasje borbe niso problematika le v Sloveniji. V diplomskem delu so bile predstavljene tri evropske države, v katerih se prav tako borijo proti tej vrsti mučenja živali oziroma psov. Rusija je ena izmed držav, ki temu problemu ne namenja toliko pozornosti in ne ukrepa, kot bi bilo to potrebno, saj so pasje borbe pri njih skoraj da način življenja.
Ključne besede: psi, pasje borbe, mučenje živali, kazniva dejanja, prijave, preiskovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.11.2015; Ogledov: 1407; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (741,32 KB)

84.
Napačna priznanja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Larisa Trplan, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo opisali napačna priznanja. Ker je diplomsko delo predvsem teoretične narave smo povzemali ugotovitve različnih avtorjev, na koncu pa prišli do svojih ugotovitev in smo s tem potrdili ali ovrgli predvidene hipoteze. Poskusili smo odgovoriti na vprašanja: kaj je sploh priznanje, kaj je napačno priznanje, kateri so vzroki za pojav napačnih priznanj, ter kateri dejavniki, vplivajo na napačna priznanja. Samo priznanje lahko opredelimo kot izjavo osebe, s katero prizna kaznivo dejanje z vsemi elementi. Lahko je prostovoljna izjava ali izsiljena s strani policijskih preiskovalcev. Sem spadajo napačna priznanja oseb, ki priznajo kazniva dejanja, ampak ta dejanja dejansko niso storili. To naredijo zaradi pritiskov s strani policije ali pa če želijo zaščititi kakšno osebo, ji pomagati. Vzrokov, ki bi pripeljali do napačnih priznanj je več, zato na podlagi njih, ločimo prostovoljna, sporazumna, prepričevana lažna priznanja in vsiljeno - sporazumna, ki so tudi najpogostejša. Dejavniki, ki najbolj povzročajo lažna priznanja so predvsem ranljivost oseb; pomanjkanje samozavesti, slabo prenašanje stresa, osebne duševne motnje; razvojno onemogočene osebe, ki ne razumejo vprašanja kaznivega dejanja ter starost oseb; predvsem mladostniki, ki prav tako kot osebe z motnjami v razvoju želijo ugajati avtoritativnim osebam. V nadaljevanju smo opisali posledice policijsko vsiljenih lažnih priznanj, pri katerih smo prišli do zaključka, da snemanje zaslišanj bistveno vpliva na podajanje napačnih priznanj. Kajti proces zaslišanja se v celoti snema in tako se izdatno zmanjšajo pritiski policijskih preiskovalcev, saj imajo podzavestno v glavi, da se jih snema in jih kasneje tudi sodnik in porota vidijo. Na koncu smo še opisali razvpito Reidovo tehniko, katera je v Sloveniji prepovedana, zaradi njenih kršitev človekovih pravic. Za Reidovo tehniko je značilno predvsem, da se v vsakem primeru pride do priznanja, pa naj bo le – to napačno ali pravilno. Uporabljajo se manipulacije, psihološka prisila in zavajanja ter s tem povezane prevare. Zaključujemo z zasliševanji v Sloveniji, pri katerih lahko ugotovimo, da je v preteklosti in do sedaj izšlo že mnogo knjig, med njimi tudi Policijski priročnik, v katerem bi naj bile opisane tehnike, ki bi se uporabljale med zasliševanji. Vendar se v teh opisih pojavljajo tehnike, ki so bolj ali manj sporne. Zato ne moremo točno zatrditi katere tehnike se pri nas pojavljajo. Sporne tehnike verjetno uporabljajo predvsem manj iznajdljivi policijski preiskovalci, iznajdljivi pa se poslužujejo lastnih oblik in tehnik.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, preiskovanje, zaslišanje, priznanje, napačna priznanja, forenzična psihologija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.11.2015; Ogledov: 1266; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (564,99 KB)

85.
Mnenje splošne javnosti o duševno motenih storilcih kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tijana Štumpfl, 2015, diplomsko delo

Opis: Povzetek Duševna motnja lahko prizadene vsakega posameznika, vzroki za nastanek pa so lahko povezani z dednostjo, družinskimi težavami, stresnimi življenjskimi situacijami, stresom v službi itn. Mediji veliko pišejo o duševno motenih storilcih kaznivih dejanj, pogosto duševno motene posameznike opisujejo zelo negativno in nanje gledajo kot na čudaške, nevarne posameznike z motečim vedenjem. Medijske novice pogosto povzročijo, da si ljudje ustvarijo svoje mnenje o duševno motenih in nemalokrat je njihovo mnenje zgrešeno. Čeprav ustava zagotavlja enakost pred zakonom, pa se v praksi ̶ kot dokazujejo raziskave ̶ duševno motene ljudi načeloma zaposluje na slabša delovna mesta, za katera dobivajo tudi slabše plačilo. Duševno moteni storilci kaznivih dejanj se lahko zdravijo v psihiatrični bolnišnicah, kamor jih napoti sodišče, ki oceni prištevnost storilcev, veliko vlogo pa ima pri tem psihiatrični izvedenec. V primeru, da storilec stori kaznivo dejanje v času neprištevnosti, mu izrečejo oprostilno sodbo, vendar se mora nujno zdraviti v psihiatrični bolnišnici, lahko se ga tudi neprostovoljno hospitalizira. Duševno motena oseba lahko stori kaznivo dejanje, ampak teh primerov je izjemno malo, velikokrat raje sodijo sebi kot drugim. Rezultati ankete kažejo, da je stigmatizacija duševno motenih oseb v slovenskem okolju še vedno prisotna, velika večina ljudi jih ima za drugačne, takšne, ki jih je potrebno (tudi proti njihovi volji) hospitalizirati. Še vedno pa je kar 78 % anketirancev pripravljenih osebam z duševno motnjo pomagati.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, duševne motnje, javnost, stališča, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.10.2015; Ogledov: 1397; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (664,20 KB)

86.
Ugrabitve otrok - pogajanja in posledice : diplomsko delo
Katarina Paradinovič, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov oziroma je predstavljeno iz treh različnih zornih kotov ugrabitve otroka. Zajete so informacije o ugrabitvah otrok in kakšne so tipične značilnosti takih vrst ugrabitev, pogajanja z ugrabitelji in pa posledice, ki jih take stresne situacije pustijo na mladoletnih osebah. Pri nas ugrabitve otrok predstavljajo majhen delež kaznivih dejanj s katerimi se srečujejo pogajalci. Vendar pa je situacija vseeno pomembna in stresna za otrokove skrbnike ter okolje. Na začetku se opredelimo na ugrabitev otroka, kakšna je tipologija žrtve in kakšna je tipologija storilcev. Vendar dandanes še vedno ni posebnega pravila kdaj, kje, kdo, zakaj in kako do ugrabitve pride. Tukaj se začne delo pogajalcev. V Sloveniji ne beležimo večjega števila ugrabitev otrok, še manj s sodelovanjem s pogajalci, vendar le-ti vseeno temeljito opravljajo svoje delo in se na področju pogajanja stalno izobražujejo. Celotno delo temelji predvsem na intervjuju s pogajalcem, s katerim smo pridobili vpogled v delo pogajalcev, v njihove primere pri katerih so sodelovali in v način, s katerim postopajo v krizni situaciji. Ena izmed najpomembnejših stvari, kjer se delo policistov in policijskih pogajalcev konča, pa je soočanje s posledicami, ki jih ugrabitev pusti na otroku. Posledice se lahko kažejo tako v fizični kot tudi v psihični obliki, in včasih ne najdemo ustrezne pomoči, ki bi otroku oziroma žrtvi kar najbolje pomagala. Človek kot žrtev se po travmi ponovno rodi. Rodi pa se v življenje, katerega si nikoli ni želel. Rodi se v življenje polno predsodkov in nenehnega strahu.
Ključne besede: kazniva dejanja, ugrabitve, ugrabitelji, žrtve, otroci, preiskovanje, pogajanja, pogajalci, posledice, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.10.2015; Ogledov: 1575; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (417,28 KB)

87.
Umori in uboji v družini na območju PU Murska Sobota : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Nuša Cipot, 2015, diplomsko delo

Opis: Nasilje v družini lahko povezujemo z družinskimi umori, ki so v zadnjem času v ospredju. Ta dva pojava gresta nekako »z roko v roki«, kar pomeni, da se večina primerov družinskega nasilja ne bi zgodila, če ne bi bilo predhodnega nasilja v družini. Ne smemo pozabiti tudi na druge vzroke oziroma dejavnike, ki vplivajo na takšno ravnanje. V ospredje postavljamo alkohol, ljubosumje in druge duševne motnje. Menimo, da na območju Pomurja izstopa prav alkohol, ki je zelo razširjen. V Pomurju glede umorov prevladujejo umori v družini. Glede zakonodaje se je situacija v Sloveniji nasploh izboljšala, kar zajema tudi Pomurje. Kot pravi regijska koordinatorica za obravnavo nasilja v družini, se je zaradi nove zakonodaje število obravnav povečalo, vendar ob tem ne moramo trditi, da pojav nasilja v družini raste. Drugače je z družinskimi umori. Do sedaj so vsi preiskani, prav tako pa so znani storilci. Te dinamike, da bi se umori z leta v leto večali, ni, ampak se število takšnih kaznivih dejanj pravzaprav manjša, morebitni razlog za to pa je že prej odkrito nasilja v družini oziroma, če se navežemo na tri obravnavane vzroke, mogoče prej odkrijejo kakšno bolezensko stanje ali že prej zdravijo odvisnost od alkohola. Tudi ukrep prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju vpliva na zmanjšanje takšnih kaznivih dejanj in vsaj za nekaj časa storilcu prepreči stik z žrtvijo. Na nekatere ukrep vpliva pozitivno in po izteku ukrepa niso več nasilni, kljub temu pa se je na tem območju zgodil tudi poskus uboja, pri čemer je storilec kršil ukrep prepovedi približevanja.
Ključne besede: kazniva dejanja, nasilje, uboji, umori, družine, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.10.2015; Ogledov: 2160; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (661,68 KB)

88.
Dejanja otrok, ki imajo znake kaznivega dejanja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tina Marinčič, 2015, diplomsko delo

Opis: Otroci so specifična skupina oseb, ki si zaslužijo posebno obravnavo v kazenskem sistemu, če se pojavijo kot storilci dejanj, ki imajo znake kaznivega dejanja. Ker gre za posebej ranljiva bitja, moramo biti pozorni, da jim v prvi vrsti zagotovimo varnost in spoštovanje njihovih pravic, šele nato pa jih obravnavamo z vidika storilcev dejanj, ki imajo znake kaznivega dejanja. Najprej smo definirali ključne pojme, ki se pojavljajo v kazenski zakonodaji, torej kaznivo dejanje, storilec in kazenska odgovornost. Prav tako smo preučili pravno razmejitev med otroci, mladostniki in odraslimi. Podrobneje smo si ogledali delo institucije centra za socialno delo in Varuha človekovih pravic, ter kakšna je njuna vloga pri zagotavljanju in varstvu pravic otrok, ki jih narekuje tudi Konvencija o otrokovih pravicah. Meja kazenske odgovornosti se močno razlikuje tako znotraj Evropske unije, kot tudi drugje po svetu. Nekatere države sploh nimajo pravno določene minimalne starostne meje za kazensko odgovornost, druge pa imajo to postavljeno zelo nizko. Ta je na primer na Škotskem dosežena že z 8. letom, v Angliji z 10. letom, na Irskem pa z 12. letom starosti. Ugotovili smo, da osebe, mlajše od 14. let po slovenski zakonodaji ne morejo biti kazensko odgovorne in zato posledično ne moremo govoriti o storilcih kaznivih dejanj. V teh primerih centri za socialno delo prevzamejo vlogo ključnega reševanja problema in skladno s pooblastili obravnavajo otroke, ki so storili dejanja, z znaki kaznivega dejanja. Pooblastila, opredeljena v katalogu javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo, so edina podlaga, ki opredeljuje tovrstno obravnavo otrok.
Ključne besede: otroci, mladoletniki, kazniva dejanja, kazenska odgovornost, storilci, centri za socialno delo, človekove pravice, otrokove pravice, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.10.2015; Ogledov: 1950; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (355,73 KB)

89.
Kazniva dejanja, ki jih lahko storijo javni uslužbenci in uradne osebe : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Sanja Žlavs, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo podrobneje predstavlja kriminaliteto v javnem sektorju in kazniva dejanja, ki jih lahko storijo javni uslužbenci in uradne osebe, ter kdo so slednji. Dodani so primeri kaznivih dejanj in njihova statistika v Sloveniji. S kaznivimi dejanji javnih uslužbencev in uradnih oseb se v današnjem času kar pogosto srečujemo, jih pa institucije in organi, kot so Komisija za preprečevanje korupcije, policija, tožilstvo, sodišče, Urad RS za preprečevanje pranja denarja, Finančna uprava RS in inšpekcijske službe, zelo dobro zaznavajo, rešujejo in zmanjšujejo njihove pojave. V literaturi je zaslediti, da je najbolj razširjeno kaznivo dejanje podkupovanje. Ta podkupovanja se pojavljajo v različnih oblikah, ki so usmerjena v različne koristi. Jemanje podkupnin uradnih oseb je tudi najbolj koruptivno dejanje. Vzroki, ki pripeljejo do kaznivih dejanj, so skoraj vedno želja po izboljšanju socialnega položaja. Kazniva dejanja javnih uslužbencev oziroma koruptivnost se kaže tudi v javnih naročilih, zato je zakonodajalec sprejel natančne postopke, ki jih je opredelil v Zakonu o javnih naročilih. Kljub sprejetju tega zakona pa še vedno obstaja možnost korupcije v fazah javnega naročanja. V diplomski nalogi so obravnavana kazniva dejanja javnih uslužbencev, ki so določena v Kazenskem zakoniku (KZ-1) v Kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva. Problem kaznivih dejanj javnih uslužbencev in uradnih oseb je resen tudi zato, ker uničuje zaupanje ostalih ljudi v pravičnost in učinkovitost pravnega sistema.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, javni uslužbenci, uradne osebe, korupcija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.09.2015; Ogledov: 1726; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (613,47 KB)

90.
Odkrivanje in obravnava kaznivih dejanj v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig : diplomsko delo univerzitetnega študija
Kristina Sečnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Ženske so biološko, psihološko in sociološko drugačne od moških, zato bi potrebovale v zaporu drugačno obravnavo, ki je praviloma ne dobijo. Zato zapor za njih predstavlja hujšo preizkušnjo kot za moške. Čeprav naj bi bile ženske manj nasilne od moških, v zaporu vseeno prihaja do kaznivih dejanj z elementi nasilja. Analiza podatkov v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig je pokazala, da se je fizično nasilje med zaprtimi ženskami v zadnjih šestih letih občutno zmanjšalo. Najpogostejše posledice fizičnih obračunov so lahke telesne poškodbe. Ob tem je potrebno poudariti, da izkušnje kažejo, da je med ženskami veliko psihičnega nasilja, ki ostaja neprijavljeno in ga statistika ne zajema. Podatki kažejo, da se je ravno tako zmanjšalo nasilje zaprtih nad zaposlenimi. Glede na to, da se je število zaprtih oseb v zadnjih šestih letih povečalo, število nasilnih konfliktov pa se je zmanjšalo, lahko zaključimo, da zaposleni v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ig uspešno zagotavljajo varnost zaprtih oseb. V začetnem delu diplomskega dela je povzeta zgodovina kaznovanja, teorije o kaznovanju ter razvoj zapora kot glavne kazni v boju zoper kriminal. V nadaljevanju je predstavljen Zavod za prestajanje kazni zapora Ig, ki je edini ženski zapor v Sloveniji. Osrednji del diplomskega dela je prikaz kaznivih dejanj, ki so povezana z nasiljem ter obravnava le-teh. Nadalje so opredeljeni zakonski ukrepi, ki se jih zaposleni v primeru nasilja lahko poslužujejo. Na koncu so opisani še nekateri ukrepi, s katerimi zavod vpliva na boljše vzdušje in posledično z njimi preprečuje nasilje med zaprtimi.
Ključne besede: kaznovanje, zapori, obsojenci, kazniva dejanja, preiskovanje, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.09.2015; Ogledov: 1281; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (597,75 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici