| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 283
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Uporabnost kognitivnega intervjuja in hipnoze pri preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Jaka Gorenc, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo uporabno vrednost hipnoze in kognitivnega intervjuja, ki sta metodi za izboljšanje spomina pri žrtvah in pričah kaznivih dejanj. O aplikativni vrednosti obeh tehnik ni enotnega konsenza, zato lahko temo argumentiramo poljubno, kar je razvidno tudi iz literature. Za uporabo kognitivnega intervjuja ni toliko zadržkov kakor za uporabo hipnoze, ki se ji očita kontaminacijo spomina in je tudi s pravnega stališča zahtevnejša od kognitivnega intervjuja. Tudi pri policijskih delavcih in splošni javnosti naletimo na zadržke glede uporabe hipnoze, ki za uporabo kognitivnega intervjuja niso tako izraziti. Uporaba kognitivnega intervjuja pa pomeni tudi potrošnjo virov, saj za njegovo izvedbo potrebujemo ustrezen prostor in človeka, kar lahko predstavlja dodatne stroške. Tako za izvedbo hipnoze kakor kognitivnega intervjuja potrebujemo osebo z ustreznimi osebnostnimi lastnostmi in strokovnim znanjem. Z uporabo tako hipnoze kakor kognitivnega intervjuja se poveča količina priklicanih informacij iz spomina, ki so v pomoč pri preiskovanju kaznivih dejanj. Najboljši argument za uporabo obeh tehnik so zagotovo uspešni praktični primeri. V Sloveniji hipnoza kot dokazno sredstvo ni dovoljena, vredno pa bi bilo razmisliti o njeni rabi v predkazenskem postopku v indicialne namene. S pomočjo dodatnih raziskav je lahko prihodnost obeh tehnik svetla.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, kognitivni intervju, hipnoza, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 01.03.2016; Ogledov: 1386; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (401,17 KB)

72.
Kraje avtomobilov skozi čas : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Marjan Kokovnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Skozi zgodovino človeštva se je razvilo mnogo oblik kriminalitete. Vsaka oblika povzroči sočloveku materialno ali celo telesno škodo. Enako velja za obliko kriminala, ki se navezuje na prevozna sredstva oziroma na motorna vozila. V Republiki Sloveniji in drugod po svetu predstavlja avtomobilska kriminaliteta precej resne težave. Gre za škodovanje družbi in posledično vzbujanje strahu pri ljudeh. Slovenska policija se že nekaj let ukvarja s preprečevanjem te oblike kriminala in beleži vsako krajo avtomobila za pridobivanje statističnih podatkov o pogostosti kraj. Tudi druge evropske države imajo spletne strani s tovrstno statistiko. Avtomobilska kriminaliteta se vseskozi razvija in prilagaja novim tehnikam. Na začetku je bila precej manj pogosta kot danes. Tatovi so razvijali različne načine in tehnike, kako čim lažje odtujiti motorno vozilo in kar se da najbolje iztržiti njegovo vrednost. Zato so se začeli povezovati in nastale so organizirane skupine. Take skupine so prisotne v vsaki obliki kriminala. Njihov cilj je na nelegalen način pridobiti ogromne vsote denarja. Na samem začetku beleženja tatvin avtomobilov je bilo teh manj. Skozi leta pa je delež tatvin precej narasel v vseh državah sveta. Zaradi lege slovenskega ozemlja smo precej ogroženi, saj skozi našo državo vodijo različne tranzitne poti, ki kriminalnim skupinam omogočajo prosto pot pri trgovanju in sodelovanju z organiziranimi skupinami iz različnih držav. Sami lahko v veliki meri poskrbimo za varnost svojega avtomobila. Že samo če avto zaklenemo, smo na dobri poti. Predvsem pa je pomembno, da ponoči ne parkiramo na takšnih krajih, kjer bi tatovom omogočili, da brez težav odpeljejo vozilo.
Ključne besede: kazniva dejanja, tatvine, motorna vozila, odkrivanje, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.02.2016; Ogledov: 2244; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (799,14 KB)

73.
Sistem sankcij za kazenske delikte : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tina Matežič, 2016, diplomsko delo

Opis: Država zagotavlja varnost in nedotakljivost državljanov in varuje temeljne človekove pravice in dostojanstvo. Kadar je ogroženo človekovo življenje, zdravje, dostojanstvo, premoženje in druge človekove in družbene vrednote oziroma dobrine, je država kot »skrbnica« primorana določiti primerno sankcijo za kršitelje oz. storilce kaznivih ravnanj. Diplomsko delo podaja vpogled v sistem sankcij za kazenske delikte. Opisali smo značilnosti posameznih kategorij kaznivih ravnanj od disciplinskih prestopkov do kaznivih dejanj. Pri vsaki kategoriji je opredeljen način izrekanja kaznovalnih sankcij. Za kazniva dejanja so sankcije urejene v Kazenskem zakoniku, za prekrške v Zakonu o prekrških, za disciplinske prestopke pa v Zakonu o delovnih razmerjih, področnih zakonih, kolektivnih pogodbah ali avtonomnih predpisih organizacij. V začetnem delu diplomskega dela smo najprej definirali nekaj temeljnih pojmov, ki so pomembni za razumevanje diplomskega dela. Kot temeljne pojme smo izbrali kaznovalno pravo, kazensko pravo, prekrškovno pravo, kaznivo ravnanje in kaznovalne sankcije. Posamezno vrsto kaznivega ravnanja smo najprej definirali ter navedli, katere sankcije se lahko izrečejo storilcem. V osrednjem delu diplomskega dela smo podrobneje prikazali sistem kazenskih in drugih vrst sankcij za kršitve pravnih pravil, ki jih pozna pravni red Republike Slovenije. Razčlenitev posameznih vrst sankcij smo nadgradili s prikazom načina njihovega izvrševanja in s kratko razpravo o kaznovalni politiki v Sloveniji. V zaključnem delu smo preverili postavljene hipoteze.
Ključne besede: kazensko pravo, prekrškovno pravo, kaznovanje, kazenske sankcije, kazniva dejanja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.02.2016; Ogledov: 1227; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (546,73 KB)

74.
Psihološka avtopsija - študija primera Claytona Hartwiga : diplomsko delo univerzitetnega študija
Suzana Vasić, 2016, diplomsko delo

Opis: Pri preiskovanju kaznivih dejanj se uporabljajo različne metode in tehnike. Ena skupina teh so tehnike preiskovalne psihologije. Sem spadajo kognitivni intervju, poligrafiranje, hipnoza, prepoznava obrazov storilcev kaznivih dejanj, forenzična lingvistika, psihološko profiliranje in psihološka avtopsija. Pri forenzični lingvistiki se analizirajo besedna in pisna sporočila za pridobitev informacij o avtorju. Psihološko profiliranje se uporablja za sklepanje o karakteristikah osumljenca na podlagi specifičnih značilnosti dejanja. Preiskovalcem lahko pomaga videti korak dlje in zožiti krog osumljencev ter zbrane podatke uporabiti pri zaslišanju. Z metodo psihološke avtopsije se poskuša rekonstruirati življenje mrtve osebe s pomočjo podatkov, zbranih iz osebnih dokumentov; policijskih, zdravniških poročil in poročil mrliškega oglednika; ter osebnih pripovedi družine, prijateljev, sodelavcev, sošolcev, zdravnikov. Izvede se jo v primerih dvomljivih smrti, ko se skuša ugotoviti, ali je bila smrt naravna, nesreča, umor ali samomor pa tudi, ko se svojci ne strinjajo z ugotovitvami mrliške oglednika, da je šlo za samomor, pri primerih življenjskega zavarovanja, oporokah, povezavi okolja na delovnem mestu s smrtjo in primerih samoobrambe pri umorih. Opisan je neslaven primer uporabe psihološke avtopsije. 19. aprila 1989 je eksplodiralo na ameriški bojni ladji USS Iowa, pri tem je umrlo 47 mornarjev. S površno izvedbo psihološke avtopsije so prišli do zaključka o krivdi mornarja Claytona Hartwiga, vendar so ga čez dve leti po dodatnih preiskavah oprostili obtožb.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, psihološko profiliranje, psihološka avtopsija, študije primerov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.01.2016; Ogledov: 2252; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (580,35 KB)

75.
Sodobne metode zaslišanja osumljencev : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tjaša Pleško, 2015, diplomsko delo

Opis: Kazniva dejanja so tista dejanja, ki so v nasprotju z moralo, etiko in pravom, zato je nujno potrebno odkrivanje in preiskovanje le-teh, kaznovanje storilca in preprečevanje nastanka novih. Pri tem ima glavno vlogo policija, ki varuje ljudi, njihove pravice in državo. Osrednja tema diplomske naloge je preiskovalni intervju po angleškem modelu PEACE, s katerim policija pridobiva točne in zanesljive informacije, trdne dokaze, dokazuje krivdo osumljencu in odkriva resnico o kaznivem dejanju. Sestavljen je iz petih faz (priprava in načrtovanje; vpleti in pojasni; pogovor, razjasnjevanje in soočenje; zaključek ter vrednotenje). Pomembno je, da je osumljenec seznanjen s pravicami, ki jih ima med zaslišanjem, da so mu omogočeni odmori med pridržanjem in se pogovor med njim in preiskovalcem snema. Poudarek je na dobri pripravi in izpeljavi intervjuja, gradnji medsebojnega odnosa med preiskovalcem in osumljencem, predstavitvi dokazov, primerni komunikaciji ter postavljanju premišljenih vprašanj. Izogniti pa se je potrebno obtožbam, domnevanju krivde in izsiljevanju priznanj. Predstavljena je tudi pravna ureditev zaslišanja v Sloveniji, katera policijsko zaslišanje ne uvršča v kazenski postopek, ampak v predkazenski, zato tudi informacije, ki jih zbere policija in morebitno priznanje storilca, nimajo dokazne vrednosti na sodišču. Vse to je zgolj podlaga za uradno zaslišanje, ki ga v kazenskem postopku opravi preiskovalni sodnik. Postopek zaslišanja, dovoljene in prepovedane metode ter pravice osumljenca so urejene v Zakonu o kazenskem postopku, medtem ko je pristojnost policije stvar Zakona o policiji in Zakona o nalogah in pooblastilih policije.
Ključne besede: kazniva dejanja, osumljenci, zaslišanje, forenzična psihologija, metode, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.01.2016; Ogledov: 1170; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (504,98 KB)

76.
Vpliv protiforenzike na preiskave digitalnih posnetkov spolnih zlorab otrok : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnost
Andrej Matjašič, 2015, diplomsko delo

Opis: Uspešnost preiskav digitalnih podatkov in pridobivanje dokazov sta lahko v veliki meri odvisna od natančno opravljene hišne preiskave in pridobljenih informacij. Strokovno in natančno opravljena hišna preiskava lahko storilcu prepreči izvajanje določenih metod protiforenzike, kot so na primer destruktivna dejanja. Z morebiti najdenimi zapisi gesel na listih ali analizo med hišno preiskavo zavarovanega spomina delovnega pomnilnika računalnika je mogoče v nadaljnji fazi preiskave podatkov elektronskih naprav uspešno dešifrirati digitalne podatke, jih preiskati in zavarovati obremenilne digitalne dokaze. V diplomskem delu sta na pregleden način predstavljena pojma digitalni dokaz in posnetki spolnih zlorab otrok. Nadalje je opisan pojem digitalna forenzika vključno z načeli digitalne forenzike in metodologijo digitalne preiskave. Opredeljen je tudi pojem digitalna protiforenzika in predstavljene različne protiforenzične tehnike, s katerimi storilci poskušajo otežiti ali onemogočiti forenzične preiskave, kadar poskušajo prikriti posedovanje digitalnih posnetkov spolnih zlorab otrok. Nadalje je opisana taktika, tehnika in metodika izvedbe hišne preiskave. Poudarjena je pomembnost načrtovanja izvedbe hišne preiskave in opisane določene posebnosti pridobivanja digitalnih dokazov, ki se razlikujejo od opravljanja klasičnih hišnih preiskav, kjer se iščejo predmeti v fizični obliki. Na koncu dela sta opredeljena postopka zavarovanje in preiskava elektronske naprave ter predstavljeni ukrepi za zmanjševanje vpliva digitalne protiforenzike na forenzične preiskave.
Ključne besede: kazniva dejanja, posnetki spolnih zlorab otrok, preiskovanje, digitalni dokazi, digitalna forenzika, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.01.2016; Ogledov: 1203; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (862,07 KB)

77.
Problematika prepoznavanja obrazov s pomočjo fotorobota : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tomaž Vačun, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o problemih, ki nastajajo pri prepoznavi obrazov s pomočjo fotorobota. Raziskali smo tudi druge teme, ki so v neposredni povezavi s fotorobotom. Najprej smo predelali prepoznavanje: kaj sploh je prepoznavanje, kako poteka, kateri so dejavniki, ki vplivajo na prepoznavanje. V tem sklopu smo opisali še zaznavanje, saj je zelo pomemben del prepoznavanja. Dotaknili smo se napak, ki se pojavijo pri prepoznavanju, in vloge spomina in vida pri prepoznavanju. Opisan je primer, pri katerem je zaradi različnih dejavnikov prišlo do napačne prepoznave in s tem do obsodbe nedolžne osebe. Raziskali smo različne načine prepoznavanja, kot sta na primer prepoznavna vrsta in prepoznava oseb s pomočjo fotografij. Glavna tema je fotorobot. Najprej smo opisali zgodovino fotorobota: kje je nastal in kdo ga je izumil. Raziskali smo različne računalniške programe za izdelavo fotorobotov, ki so danes v uporabi po vsem svetu. Opisali tudi študijo uporabe fotorobota v ZDA: kje vse je v uporabi, kako ga uporabljajo, kako izobražujejo strokovnjake za izdelavo fotorobotov. Ugotavljali smo tudi, kako lahko izboljšamo izdelavo fotorobotov in kako je fotorobot utemeljen v slovenski zakonodaji. Na začetku smo zastavili tri hipoteze, ki smo jih do zaključka diplomske naloge potrdili ali zavrnili. Hipotezi, da mora biti izdelovalec fotorobota umetnik in da je prepoznava s pomočjo fotorobota 100-odstotno učinkovita, smo zavrgli. Hipotezo, da mora biti fotorobot narejen v roku 24 ur oziroma čim hitreje, kot je lahko, pa smo potrdili.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, osumljenci, prepoznave, fotoroboti, pričanje, zanesljivost, verodostojnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.01.2016; Ogledov: 1633; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (457,04 KB)

78.
Vprašalnik za obravnavo žrtve spolne zlorabe
Iztok Takač, Tina Bizjak, Darja Arko, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Oskrba žrtve spolnega nasilja od zdravnika preiskovalca zahteva natančen klinični pregled, zavarovanje sledi, psihološko podporo in ustrezno zdravljenje. Z njim se največkrat srečamo v ginekoloških ambulantah, saj so ženske v veliko večjem številu žrtve spolnega nasilja kot moški. Če so sledi pravilno odvzete in hranjene, lahko danes s forenzičnimi metodami razlikujemo katero koli osebo, razen enojajčnih dvojčkov. Zato je poizvedba in pridobivanje sledi pri vsaki oškodovanki izjemnega pomena. Pri spolni zlorabi je možna okužba s spolno prenosljivimi boleznimi, ki jih je potrebno dokazati in pravočasno zdraviti. Oškodovanki je potrebno nuditi tudi uporabo nujne kontracepcije, ki je učinkovita le v prvih dneh po dogodku spolnega nasilja. Da je preiskava in zbiranje dokazov popolno in poteka v pravilnem vrstnem redu, je koristno imeti pisni vprašalnik oziroma rutinski protokol. Predstavili bomo uporaben vprašalnik, ki zdravniku preiskovalcu omogoča pregled in vodenje oskrbe žrtve spolnega nasilja po ustaljenem postopku ob upoštevanju anamneze, kliničnega pregleda, zbiranja in hranjenja sledi ter nujnega zdravljenja.
Ključne besede: spolna zloraba, žrtev, kazniva dejanja, dokazna sredstva, preiskave, vprašalniki, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1649; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (110,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

79.
Protipravna premoženjska korist pri storitvi gospodarskih kaznivih dejanj
Dušan Jovanovič, Miha Bratina, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtorja v prispevku analizirata elemente kaznivega dejanja v gospodarstvu iz 240. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), predvsem s korporacijskega vidika. Pri tem se tematika nanaša na (ne)pridobitev premoženjske koristi kot temeljne predpostavke pri storitvi gospodarskih kaznivih dejanj. Hkrati so v prispevku navedena in utemeljena izpostavljena pravna vprašanja z obsežno sodno prakso tujih sodišč. Predstavljeni so tudi nekateri primeri legalnega ravnanja znotraj korporacijskega prava, kjer so se v zadnjem času pojavile tendence za storitev kaznivih dejanj pri članih organov vodenja in nadzora v gospodarskih družbah.
Ključne besede: gospodarske družbe, premoženje, kazniva dejanja, koncerni, finančna sredstva
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1800; Prenosov: 145
URL Povezava na celotno besedilo

80.
Kazniva dejanja kibernetskega kriminala - značilnosti in posebnosti sodobnega kazenskega prava
Miha Šepec, 2015, doktorska disertacija

Opis: Računalniško-informacijski sistemi so popolnoma spremenili delovanje današnje družbe. Tako imenovana tehnološko-informacijska revolucija je drastično posegla v človeške odnose v družbi – predvsem na področje komunikacije in sporazumevanja med ljudmi. Računalniško-informacijski sistemi so se začeli uporabljati kot sredstva in pripomočki pri kaznivih dejanjih, obenem pa so se razvile tudi povsem nove pojavne oblike kibernetskih kaznivih dejanj. Glede na hitri razvoj informacijske tehnologije in rigidnost tradicionalnega kazenskega prava nas v disertaciji zanima, ali lahko to še sledi spremembam informacijske tehnologije. V postavljeni tezi zagovarjamo, da mora biti kazensko pravo še vedno zmožno podrobno zajeti, opredeliti in sankcionirati kazniva dejanja kibernetskega kriminala kljub njihovemu hitremu razvoju in specifičnosti. Kazensko pravo bo to bistveno lažje doseglo preko posebnega dela – torej posamičnih kaznivih dejanj – kot pa s spremembami splošnega dela. Če želimo preveriti, ali postavljena teza drži, je treba temeljito preučiti vse poznane pojavne oblike kaznivih dejanj kibernetskega kriminala in v okviru vsakega sklopa analizirati posebnosti in dogmatične probleme, ki jih nove informacijske tehnologije prinašajo kazenskemu pravu. V uvodnem poglavju posvetimo nekaj besed ciljem doktorske disertacije, temeljni tezi, predpostavkam in morebitnim omejitvam, predvidenim metodam raziskovanja in temeljnim pojmom. Nato na kratko nakažemo razvoj informacijske tehnologije, računalništva in kibernetskega kriminala, ki je v zadnjih tridesetih letih napredoval od najbolj preprostih do izredno kompleksnih kaznivih dejanj mednarodnih razsežnosti. Razvoj informacijske tehnologije nam prikaže, kako hitro se je ta razvila in v kako kratkem času so nastala specifična kazniva dejanja, danes poznana pod skupnim pojmom kibernetski kriminal. Sledi podrobna predstavitev Konvencije o kibernetski kriminaliteti in njenega Dodatnega protokola o obravnavi rasističnih in ksenofobičnih dejanj – temeljna mednarodno sprejeta dokumenta za potrebe uspešnega kazenskega pregona kibernetskega kriminala. Osrednji del disertacije predstavljajo sklopi kaznivih dejanj s predstavitvijo sodobnih trendov in pravnih problemov. Uvodno poglavje je namenjeno predstavitvi zavarovanih pravnih vrednot in dobrin ter dilemam protipravnosti kaznivih dejanj kibernetskega kriminala, nato pa v naslednjih trinajstih poglavjih (Protipravni dostop, Protipravno prestrezanje, Motenje podatkov, Motenje sistemov, Zloraba naprav, Računalniško ponarejanje, Računalniška goljufija, Kazniva dejanja, povezana z otroško pornografijo, Kazniva dejanja, povezana s kršitvijo avtorske in sorodnih pravic, Razžalitev in kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, Grožnja preko informacijskega sistema, Zanikanje, hujše zmanjševanje pomena, odobravanje ali zagovarjanje genocida ali hudodelstev zoper človečnost, Razširjanje rasističnega in ksenofobičnega gradiva v informacijskih sistemih) obravnavamo temeljne pojavne oblike kaznivih dejanj kibernetskega kriminala, njihove posebnosti in sodobne dileme, ki se pojavljajo v kazenskem pravu. Uporabljamo tudi mednarodnopravno primerjavo s tujimi tako anglo-ameriškimi kot kontinentalnimi kazenskimi zakonodajami. V zaključku povzamemo temeljne ugotovitve, rešitve in dileme, napovemo trende kazenskega prava v povezavi s kibernetskim kriminalom v prihodnosti, potrdimo temeljne dispozicije in sprejmemo osnovno tezo disertacije.
Ključne besede: Kibernetski kriminal, kazenska zakonodaja, kazensko pravo, kazniva dejanja, računalniški kriminal, kibernetska kriminaliteta, Konvencija o kibernetski kriminaliteti, kazenski zakonik KZ-1.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2015; Ogledov: 3427; Prenosov: 990
.pdf Celotno besedilo (3,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.51 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici