| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 283
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Preventivne naloge policije na področju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Anita Pančor, 2016, diplomsko delo

Opis: O preventivni dejavnosti policije je bilo že veliko povedanega in napisanega, pa vendar v povezavi z kaznivimi dejanji zoper spolno nedotakljivost še vedno premalo. Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost zajemajo širok spekter spolnih deliktov. Opredelitve v Kazenskem zakoniku in različni strokovni literaturi nam kažejo prav na to raznolikost omenjenih kaznivih dejanj.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijsko delo v skupnosti, preventivna dejavnost, kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 930; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (590,90 KB)

62.
Psihopatologija storilcev nasilnih kaznivih dejanj v Sloveniji in Angliji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Nina Koren, 2016, diplomsko delo

Opis: V današnjem hitrem tempu življenja ni več nenavadno, da se povečuje število ljudi, ki so pod vplivom stresa. Problem stresnega življenja je v tem, da se v primeru ignoriranja le-tega težava samo še povečuje. Iz stresa se lahko razvije marsikatera bolezen, ne le duševna. Človek pod hudim stresom ne razmišlja več racionalno in dela več napak kot ponavadi. Zato ni nič nenavadno, da včasih slišimo o nesrečah na delovnem mestu, avtomobilskih nesrečah ter nesrečah doma. Stres je samo en dejavnik duševne bolezni. Velikokrat spregledana bolezen današnjega časa je tudi anksioznost. Kasneje bom tudi opisala in razložila simptome te pogoste duševne bolezni. Anksioznost lahko privede do hujših duševnih bolezni, včasih celo do kriminalnih dejanj. V diplomski nalogi ugotavljam tudi, da je v današnjem času tudi zelo pogosta stigmatizacija duševnih bolezni. Človek z duševno boleznijo je zaradi tega ''ujet'' v oklep bolezni. Ne upa si poiskati pomoči ali obiskati terapevta, saj se boji, da bo zaradi tega stigmatiziran. Duševna bolezen je enaka kot vsaka druga telesna bolezen in če se je ne zdravi lahko prav tako pride do hudih bolezni, torej tudi do kaznivih dejanj. Osebe z duševnimi boleznimi je tako potrebno podpirati, da si najdejo pomoč, ter tako olajšati življenje njemu in ljudem, ki so mu blizu. V diplomskem delu sem ugotovila, kako so duševne bolezni povezane s kaznivimi dejanji in kako pogoste pravzaprav so v Sloveniji in tujini. Raziskovalci si niso prav enotni na tem področju. Povzela bom ugotovitve iz raziskave, ki je bila opravljena v zaporu Durham v Angliji. Kot je razvidno v nadaljevanju, so raziskovalci pri osebah odkrili več duševnih bolezni, največ je bilo osebnostne motnje, anksioznosti in shizofrenije. Kot bomo spoznali v nadaljevanju, poznamo tudi več tipov shizofrenije. Raziskala bom še vpletenost drog, jih opredelila, ter raziskala morebitno vlogo na poslabšanje duševnih bolezni.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, duševne motnje, psihopatologija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1675; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (842,87 KB)

63.
POLOŽAJ ŽRTVE IN PRIČE V KAZENSKEM POSTOPKU – PRIMERJALNO PRAVNA ANALIZA UREDITVE V/NA MEDNARODNEM SODIŠČU ZA VOJNE ZLOČINE NA OBMOČJU NEKDANJE JUGOSLAVIJE, MEDNARODNEM KAZENSKEM SODIŠČU IN SLOVENSKI KAZENSKI ZAKONODAJI
Vanja Svetec Leaney, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravice žrtve in priče v mednarodnih kazenskih postopkih so novejše področje, ki postaja vedno bolj pomembno. Skozi analize in ugotovljene pomanjkljivosti sistemov mednarodnih pravnih in nacionalnih sistemov lahko pridemo do zelo zanimivih in ustreznih rešitev za naš nacionalni pravni red pri ureditvi področja pravic žrtev mednarodnih kaznivih dejanj, upoštevajoč pravice obdolženca do pravičnega in hitrega sojenja. Naloga temelji na analizi določb podlag Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (v nadaljevanju ICTY), Mednarodnega kazenskega sodišča (v nadaljevanju ICC), našega nacionalnega reda RS ter sodni praksi vseh treh sistemov. Njen namen in cilj je pripomoči k boljšemu razumevanju lastnega pravnega sistema, postopkov in njegovih inštitutov ter k boljšemu razumevanju posebnosti mednarodnega kazenskega prava in mednarodnih kaznivih dejanj v luči pravic in obveznosti žrtev ter prič. Skozi pomankljivosti vsakega sistema smo prišli tudi do predlogov za spremembo oz. dopolnitve zakonodaje Republike Slovenije (v nadaljevanju RS).Dikcije mednarodnih dokumentov po večini niso samoizvršljive. Treba jih je prenesti oz. implementirati v nacionalni kaznovalni sistem. Pri tem se pojavijo vprašanja o ustreznosti ureditve tj. ali implementacija dejansko zagotavlja ustrezne rešitve, kot jih predvidevajo statuti in pravila mednarodnih sodišč, v tem primeru ICC in ICTY. Naloga zajema predstavitev ureditve položaja, pravic (vrste in oblike povrnitve škode) in obveznosti žrtve in priče v mednarodnih kazenskih postopkih ter slovenski kazenski zakonodaji, predstavitev in kritično opredelitev do stališč teorije v zvezi z navedeno tematiko, analizira primere iz sodne prakse, predvsem mednarodno pravne, ter je poskus odgovora ureditve pravic in dolžnosti žrtev in prič v primeru pregona mednarodnih kaznivih dejanj v povezavi z načelom komplementarnosti Rimskega statuta, načelom prvenstvenosti in pravili ICTY ter slovenske kazenske zakonodaje.ICC se v mednarodnem kazenskem sistemu bistveno razlikuje od ostalih mednarodno pravno kazenskih ureditev, saj poskuša uveljavljati načela restorativne pravičnosti (pravičnost je dosežena, ko se sliši glas žrtve in se njihovo trpljenje vzame v obzir pred sodiščem). ICTY ima v zvezi z zagotavljanjem pravic žrtvi kar nekaj pomanjkljivosti, ki pa jih je odpravil ICC. Po primerjalno pravni analizi vseh treh sistemov se je pokazalo, da slovenski pravni red ne ureja pravic žrtve genocida, kazniva dejanja zoper človečnost in vojne zločine drugače od pravic žrtev katerega koli kaznivega dejanja, čeprav so značilnosti mednarodnih kaznivih dejanj drugačne. Ustrezna ureditev pravic in statusa žrtve je nujna za zagotovitev učinkovitega pregona mednarodnih kaznivih dejanj. Diskurz o pravičnosti v mednarodnih kazenskih postopkih ni več omejen samo na obtoženca, pač pa vključuje tudi priznanje pravice drugih strank v postopku. V sklepnem delu so povzete ključne misli in ugotovitve, ki izhajajo iz primerjalne analize. Nacionalni pravni red RS še vedno zagotavlja več pravic žrtvam in pričam kot ostala dva mednarodno pravna sistema, upoštevajoč možnosti prevzema pregona s strani subsdiarnega tožilca ter pravico do udeležbe vsake žrtve v postopku in neomejevanjem pravic udeležbe žrtve na zastopanje s strani pravnega zastopnika. Vendar pa nacionalni sistem ni brez pomanjkljivosti. Izsledki te naloge lahko služijo kot uporabna informacija zakonodajalcu, saj mu je s strnjeno in izčrpno predstavitvijo pravic in obveznosti žrtve v kazenskem postopku omogočen vpogled v pomen oz. vsebino posameznih ureditev. V nalogi pa je tudi nakazano, v katerih določbah in za katere primere bi bilo treba nacionalno zakonodajo dopolniti.
Ključne besede: pravice žrtve in priče, mednarodno kazensko pravo, mednarodna kazniva dejanja, ICTY, ICC, pravni red RS, kazniva dejanja zoper človečnost, genocid, agresija, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1488; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

64.
OBNAŠANJE ŽVIŽGAČEV V RAČUNOVODSTVU - PRIMER SLOVENIJE
Tamara Koprivnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Še vedno živimo v času slabega gospodarskega stanja, katerega posledice se kažejo tudi v porastu gospodarskega kriminala. Glede na to, da je gospodarski kriminal vedno težje odkrivati, so lahko žvižgači ključnega pomena pri odkrivanju in preprečevanju le-tega. V podjetjih so pogosto priča gospodarskemu kriminalu ravno računovodje, zato smo se v magistrskem delu osredotočili na njih. Problem, ki smo si ga zastavili v magistrskem delu je, da ni znano, kateri demografski dejavniki vplivajo na obnašanje računovodij v Sloveniji, kadar gre za pripravljenost žvižganja o neetičnih dejanjih. V teoretičnem delu magistrskega dela smo najprej s pomočjo različne literature predstavili pojem gospodarskega kriminala in proučili povezanost gospodarskega kriminala z računovodstvom. V nadaljevanju smo predstavili pojem žvižganja in opredelili pojem žvižgač ter predstavili posledice žvižganja in preučili, kako je s pravno zaščito žvižgačev pri nas. Raziskavo smo izvedli med računovodji s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi smo preverjali razlike med računovodji o nameri za prijavo glede na demografske spremenljivke z zastavljenimi scenariji. Pridobljene odgovore računovodij smo analizirali s pomočjo statističnega programa SPSS. Z analizo rezultatov glede na zastavljene scenarije smo ugotovili, da so anketirani računovodje mnenja, da je manj verjetno, da bodo računovodje v opisanih scenarijih pripravljeni žvižgati ustreznim organom o ugotovljenih nepravilnostih. Rezultati pri preverjanju zastavljenih hipotez so pokazali, da med pripravljenostjo za žvižganje do neetičnega ravnanja glede na demografske spremenljivke ne obstajajo statistično značilne razlike. Vseh šest postavljenih hipotez smo ovrgli.
Ključne besede: gospodarski kriminal, kazniva dejanja, računovodstvo, računovodja, žvižganje, žvižgač
Objavljeno v DKUM: 22.08.2016; Ogledov: 1334; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

65.
TEMELJNE ZNAČILNOSTI GOSPODARSKE KRIMINALITETE IN SANKCIJE ZA GOSPODARSKA KAZNIVA DEJANJA
Vedran Kralj, 2016, diplomsko delo

Opis: Gospodarska kriminaliteta in gospodarski delikti se na splošno opredeljujejo kot kazniva ravnanja storjena s pomočjo gospodarskega ugleda ali ugled v družbi in z zlorabo oblik in možnosti veljavnega prava ali zlorabo običajev in uzanc, ki v gospodarskem življenju temeljijo na zaupanju. V sklopu gospodarske kriminalitete se lahko obravnavajo le dejanja, ki so prepovedana oziroma protipravna in izpolnjujejo znake kaznivega dejanja. Gospodarski delikti se opredeljujejo kot kazniva ravnanja, storjena s pomočjo gospodarskega ugleda ali ugleda v družbi in z zlorabo oblik in možnosti veljavnega prava ali z zlorabo običajev in uzanc, ki v gospodarskem življenju temeljijo na povečanem zaupanju. In če imamo v mislih kazensko pravo v širšem pomenu, je v sklop gospodarske kriminalitete mogoče uvrstiti tudi gospodarske prekrške. Moderna kriminologija v sklop gospodarske kriminalitete uvršča zelo različne oblike škodljivih dejanj, katerih motivi so načeloma ekonomski saj je cilj subjektov, ki nastopajo v tržnem gospodarstvu ustvarjanje čim večjega dobička. Pohlep po dobičku pripelje ljudi, ki sprejemajo ključne odločitve v podjetjih do situacij ko na najrazličnejše načine poskušajo izigrati ali zaobiti zakonska pravila, ki naj bi bila napisana na način, da slehernemu subjektu, ki na trgu opravlja gospodarsko dejavnost omogočajo enake pogoje za opravljanje svobodne gospodarske pobude.
Ključne besede: Kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, sankcije, sankcije za gospodarska kazniva dejanja, splošni del gospodarskega kazenskega prava, kazniva ravnanja, viri gospodarskega kazenskega prava.
Objavljeno v DKUM: 22.07.2016; Ogledov: 2142; Prenosov: 400
.pdf Celotno besedilo (642,48 KB)

66.
KRIMINALISTIČNI VIDIK PREISKOVANJA IN DOKAZOVANJA UMOROV V DRUŽINI
Maja Dolenšek, 2016, diplomsko delo

Opis: Pri družinskih umorih gre za umore partnerjev, potomcev ali staršev, sorojencev ali drugih ožjih sorodnikov. Pogost vzrok umorov med intimnimi partnerji je nemoč storilca, da bi zvezo prekinil, kar velja tako za moške kot ženske. Zelo redek podtip teh umorov je umor staršev, ki ga stori otrok, mladoletnik ali polnoletna oseba. Včasih so ta tip umora pripisovali zločinskemu značaju storilca, danes pa ugotovitve kažejo, da gre v takih primerih predvsem za osebe, ki so jih starši hudo zlorabljali. Prav tako redki so umori otrok, ki jih storijo starši nad svojimi otroki. Umori v družini se v današnjih časih dogajajo vse pogosteje. Temeljni problem tovrstnih umorov je njihovo odkrivanje, preiskovanje in dokazovanje teh dejanj, saj se celotni proces precej razlikuje od procesa preiskovanja in dokazovanja pri drugih vrstah umorov. Razlike so tako na področju kriminalistične tehnike in taktike kot tudi glede same metodike preiskovanja in dokazovanja. Glede samega preiskovanja in dokazovanja krivde storilcu niso ravno najbolj zahtevni, saj je storilec v večini primerov znan oziroma sam prizna kaznivo dejanje. Zaradi dejstva, da se storilec in žrtev pred tem nahajata v istem okolju, pa je lahko preiskovanje v posameznih primerih težje. Tu je predvsem mišljeno ugotavljanje okoliščin, v katerih je bilo dejanje storjeno, ugotavljanje motiva in dogajanja v preteklosti, preden je bilo dejanje storjeno. Tovrstno ugotavljanje je posebej problematično v primerih umor – samomor, saj so edine priče morebitni očividci, ki pa se v večini primerov zavijejo v molk. Pri umorih v družini prevladujejo čustveno naravnani motivi, ki običajno niso načrtovani in jih je zato težje preprečevati. Posebni problemi se kažejo v postopku pred sodiščem, ko pride do izraza problematika dokazovanja, saj se izjave udeležencev spreminjajo.
Ključne besede: Kazniva dejanja zoper življenje in telo, umori, družinski umori, družina, intimnopartnerski umori, preiskovanje, dokazovanje, nasilje v družini.
Objavljeno v DKUM: 20.05.2016; Ogledov: 2037; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (910,94 KB)

67.
Premoženjska kazniva dejanja na bencinskih servisih v Sloveniji : magistrsko delo
Sara Korpič, 2016, magistrsko delo

Opis: K premoženjskim deliktom sodijo različna protipravna prisvajanja tujih stvari, ki prinašajo storilcem premoženjsko korist, oškodovancem pa premoženjsko škodo in le izjemoma niso motivirana s pridobitvijo premoženjske koristi. Maloprodajne trgovine na bencinskih servisih ponujajo urejeno zunanjost, možnost hitrih nakupov, ustrežljive in prijazne prodajalce, raznoliko izbiro prodajnega blaga ter razne ugodnosti pri nakupih, od kartic in točk ugodnosti, do popustov in dodatnih ugodnih storitev. Vse te ugodnosti postavljajo prodajalne v tveganje, da bodo žrtve raznih premoženjskih kaznivih dejanj, od tatvin in goljufij pa vse do ropov in vlomov. Varnostnih tveganj se nikoli ne da v celoti odpraviti, lahko jih poskušamo le omiliti in nadzorovati, poleg tega tveganja niso nikoli povsem stalna, ampak se spreminjajo pod vplivom različnih notranjih in zunanjih dejavnikov. So torej sestavni del poslovnih tveganj trgovine kot ene izmed gospodarskih dejavnosti. Zaradi tega je analiza kriminalitete po našem mnenju zelo pomemben dejavnik, ki pripomore policiji, da se lahko uspešno odziva na vse izzive, ki jih predstavlja ta proučevani problem. Kot cilj raziskave smo želeli ugotoviti, katere oblike premoženjske kriminalitete na bencinskih servisih v Sloveniji so najpogostejše, kateri dnevi v tednu, ure v dnevu ter regije in mesta v Sloveniji so problematične ter na podlagi vseh ugotovitev pripraviti predloge za boljšo preventivo. S pomočjo orodja ArcGIS smo lokacije kaznivih dejanj vnesli na zemljevide in analiza je izpostavila problematičnost največjih slovenskih občin (Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Koper, Domžale) in skoraj ponavljajoči se vzorec kriminalitete v obdobju 2008-2013 glede na vrsto premoženjskega kaznivega dejanja.
Ključne besede: kazniva dejanja, kriminaliteta, premoženjska kriminaliteta, tatvine, ropi, goljufije, storilci, bencinski servisi, varovanje, preprečevanje, kartiranje kriminalitete, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 13.05.2016; Ogledov: 2414; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

68.
TRENDI KRIMINALITETE V SLOVENIJI
Daniela Kostanjevec, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo s pomočjo dostopnih virov prikazali trende kriminalitete v Sloveniji in raziskali gibanje le-teh. Delo poleg uvoda vsebuje več poglavij. V prvem, teoretičnem delu smo opisali nekaj temeljnih pojmov kriminalitete in kriminologije, kaj je kriminalno vedenje, katere so teorije o nastanku posameznikove deviantnosti, kako sploh merimo kriminaliteto, kateri so dejavniki kriminalitete in kako jo je možno preprečevati. V drugem, empiričnem delu magistrskega dela smo prikazali trende kriminalitete v Sloveniji od leta 2008 do leta 2013. Predstavili smo gibanje kriminalitete po posameznih kaznivih dejanjih in po slovenskih regijah. Spoznanja, ki smo jih prikazali v magistrskem delu, smo črpali predvsem iz virov, ki so na spletnih straneh slovenske policije. Za primerjavo smo izbrali kazniva dejanja zoper življenje in telo, zoper spolno nedotakljivost, zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, zoper premoženje, mladoletniško, organizirano, gospodarsko in računalniško kriminaliteto in kazniva dejanja zlorabe prepovedanih drog. Podatke o trendih smo tabelarno in grafično predstavili in jih interpretirali. Rezultati analize statističnih podatkov policije so pokazali naraščanje števila kaznivih dejanj v analiziranem obdobju 2008–2013. Posebej izstopa število kaznivih dejanj gospodarske in organizirane kriminalitete, ki se je v teh letih izredno povečalo. Ugotovili smo tudi, da je v obdobju tako imenovane recesije zaznati porast zabeleženih kaznivih dejanj v primerjavi z obdobjem pred letom 2008. Z izračunom linearnega trenda smo napovedali kriminaliteto vseh kaznivih dejanj za leto 2014 za Slovenijo. Prav tako smo z izračunom časovnega trenda testirali obstoj trendov kriminalitete vseh kaznivih dejanj za obdobje od leta 2008 do leta 2013.
Ključne besede: Trendi kriminalitete, Slovenija, statistični podatki, kazniva dejanja, kriminaliteta.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2016; Ogledov: 2554; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

69.
KAZNIVO DEJANJE ZLORABE POLOŽAJA ALI ZAUPANJA PRI GOSPODARSKI DEJAVNOSTI (240. ČLEN KZ-1)
Klaudija Jelenko, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je v celoti osredotočeno na kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (240. člen Kazenskega zakonika, v nadaljevanju KZ-1), ki je v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije uvrščeno med kazniva dejanja zoper gospodarstvo. Kot čisto gospodarsko kaznivo dejanje ščiti na eni strani gospodarstvo in premoženje gospodarske družbe, hkrati pa inkriminira dejanja storilca, ki pri opravljanju gospodarske dejavnosti z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo, zlorabi dano zaupanje. Pred osamosvojitvijo Republike Slovenije smo kaznivo dejanje poznali v nekoliko drugačni obliki. Uvrščeno je bilo med kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, kar pomeni, da je bilo lahko storjeno le s strani uradnih (kasneje pa tudi odgovornih) oseb. Po trenutni ureditvi je to kaznivo dejanje prav tako delictum proprium, vendar pa storilci niso uradne osebe, temveč osebe, ki pri opravljanju gospodarske dejavnosti storijo katerega izmed možnih izvršitvenih načinov (zlorabijo položaj, dano zaupanje, prekoračijo pravice ali opustijo dolžnosti, ki jih imajo na podlagi zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla). V teoriji se obravnavano kaznivo dejanje velikokrat omenja kot »menedžerski delikt,« saj njegovi storilci običajno izhajajo iz vrst direktorjev, poslovodij, članov uprave,.. gospodarskih družb. Podobno ureditev je sprejel tudi zakonodajalec Republike Hrvaške z novim kazenskim zakonikom, ki je začel veljati 2013 in kateri je (podobno kot slovenski) kaznivo dejanje zlorabe zaupanja povzel po nemškem kaznivem dejanju »Untreue.« Bistvena razlika med obema ureditvama je v tem, da pri storilcu kaznivega dejanja po hrvaškem KZ zadostuje, da je podan eventualni naklep (enako kot po nemškem Untreue), pri nas pa eventualni naklep ne zadošča. Za obsodilno sodbo je potrebno dokazati, da je storilec ravnal z direktnim naklepom. Druga pomembna razlika je v tretjem členu 240. člena KZ-1, ki inkriminira tudi namen pridobitve nepremoženjske koristi in ga nov hrvaški KZ ne pozna. Največje težave sodišču v praski povzročajo primeri, ko so storilci kot nosilci določenih pooblastil hkrati tudi družbeniki gospodarske družbe, katere obstoj je zaradi kaznivega dejanja ogrožen. Ker so gospodarske družbe samostojne nosilke pravic in obveznosti in imajo kot pravne osebe svoje premoženje ločeno od premoženja družbenikov, se z njenim premoženjem ne sme razpolagati kot z lastnim. Družbeniki niso lastniki družb, temveč so le imetniki njenih deležev (delnic ali poslovnih deležev). Vendar pa sodna praksa pri takšnih nedovoljenih razpolaganjih dopušča izjeme. Protipravnost je namreč izključena, če je storilec za storitev tega kaznivega dejanja imel jasno in vnaprej dano soglasje vseh preostalih družbenikov. Prav tako se kot storilec tega kaznivega dejanja po stališču slovenske (ne pa tudi hrvaške) sodne prakse ne bo mogel obravnavati družbenik enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo. Takšno stališče je podprto z (ne preveč prepričljivim) argumentom, da bi v tem primeru bila oškodovanec in storilec kaznivega dejanja po 240. členu ena in ista oseba, kar pa pojmovno ni mogoče.
Ključne besede: Gospodarska kriminaliteta, gospodarsko kazensko pravo, gospodarska kazniva dejanja, zloraba položaja ali zaupanja, gospodarska dejavnost, delictum proprium, namerni delikt, Untreue, izneverjenje, gospodarska družba, protipravnost razpolaganja družbenika, teorija soglasja
Objavljeno v DKUM: 13.04.2016; Ogledov: 6033; Prenosov: 1130
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

70.
Nasilje v družini - mladoletnik kot storilec kaznivega dejanja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Marko Virtnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Nasilje v družini je družben pojav, ki ga poznamo vsi. Ko slišimo zanj, je naša prva asociacija moški, ki izvaja nasilje nad svojo partnerko in otroki. Ne pomislimo pa, da so prav naši mladoletni otroci lahko storilci oziroma izvajalci nasilja, ki ga izvajajo nad svojimi starši. Zato želim v diplomski nalogi predstaviti splošen pregled nastanka in posledic nasilja v družini, ki se dogaja med staršema, nato pa poiskati vzroke, ki privedejo mladoletne otroke do tega, da pričnejo z izvajanjem nasilja nad starši. Primeri, ki jih kaže uradna statistika policije, so zaskrbljujoči ob vedenju, da so prijavljeni primeri nasilja v družini v primerjavi z dejanskim stanjem le vrh ledene gore. V diplomski nalogi bom tako predstavil statistiko policije, vse od uvedbe nove zakonodaje leta 2008 do vključno leta 2014. Najbolj zaskrbljujoč podatek je ta, da je kar 31,98 % mladoletnih storilcev kaznivega dejanja nasilja v družini povratnikov. Predstavljen je tudi celoten postopek policista, ki se odzove na interventni klic ob prijavi nasilja v družini. Opisana je standardizirana oblika dela policije pri obravnavi kaznivega dejanja nasilja v družini in sam izrek ukrepa prepovedi približevanja. Na koncu sem analiziral tri pravnomočne sodbe zoper mladoletne storilce kaznivega dejanja nasilja v družini, ki so ga izvajali nad člani svoje družine. V kratkem so predstavljena dejanja, ki so jih mladoletniki izvajali nad starši, vedenje mladoletnikov in staršev pred sodiščem in sam ukrep sodišča. V diplomski nalogi je tako predstavljena celota, ki govori o družini, vrednotah družine, vzrokih za nastanek nasilja v družini, policijski obravnavi s statističnimi podatki in analizi resničnih primerov.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, mladoletniki, storilci, kazniva dejanja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.03.2016; Ogledov: 2299; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (433,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici