| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 283
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Pravice osumljenca ob odvzemu prostosti : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Nataša Vogrinc, 2016, diplomsko delo

Opis: Poseg v posameznikovo svobodo je poleg posega v pravico do življenja, ena najhujših kršitev človekovih pravic, ter je sprejemljiv le v primeru ko tako dopušča oziroma določa zakon. Vsaka država s pomočjo zakonov določa pravice oseb katerim je odvzeta prostost. Tako v Sloveniji le te pravice ureja Ustava Republike Slovenije, podrobneje pa Zakon o kazenskem postopku, kateri temelji na evropski pravi ureditvi. Pravice oseb ob odvzemu prostosti izhajajo iz Ustave RS in Zakona o kazenskem postopku, ter veljajo za vsakogar, ki se znajde v situaciji, ko mu je poseženo v svobodo. Med osnovne pravice sodi pravica do molka, pravica do zagovornika, pravica do tolmačenja in prevajanja, pravica do obveščanja in pravica do seznanitve z razlogi pridržanja ter pravica do pritožbe. Le te pravice temeljijo na evropski pravni ureditvi in prav zato so si pravice ki veljajo v Sloveniji skoraj identične s pravicami Republike Hrvaške. Namen diplomskega dela je podrobna predstavitev pravic osumljenca ob odvzemu prostosti. Uvodna poglavja opredeljujejo osnovne pojme, domnevo nedolžnosti ter pravico do poštenega sojenja, ter načela, ki določajo dopustitev posega v človekove pravice. Osrednji del sestavlja Ustavna ureditev pravic osumljenca ob odvzemu prostosti, Evropska ureditev pravic osumljenca, kateremu je odvzeta prostost in Zakon o kazenskem postopku z novelo ZKP-M. Na koncu diplomskem delu, so opredeljene pravice osumljenca ob odvzemu prostosti v Republiki Sloveniji ter primerjava le teh s hrvaško pravno ureditvijo.
Ključne besede: kazniva dejanja, osumljenci, odvzem prostosti, pridržanje, pravice, pravica do molka, pravica do zagovornika, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.12.2016; Ogledov: 1378; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (567,49 KB)

52.
Iskanje, zavarovanje in shranjevanje sledi človeškega izvora na kraju kaznivega dejanja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tjaša Ocepek, 2016, diplomsko delo

Opis: Biološke sledi na kraju kaznivega dejanja so v večini primerov ključnega pomena, saj s pomočjo DNK ugotovimo storilca kaznivega dejanja. Pri zavarovanju DNK potrebujemo že zelo majhno količino sledi (npr. le kapljico krvi), da lahko ugotovimo, komu posamezna biološka sled pripada. Pri bioloških sledeh je izredno pomembno, da ne pride do kontaminacije. Kriminalistični tehniki morajo biti zaradi kontaminacije še posebno pozorni pri iskanju, zavarovanju ter shranjevanju sledi. Paziti morajo, da sledi ne uničijo, da jo pravilno zavarujejo in shranijo. Pri tem morajo biti preiskovalci pravilno zaščiteni pred morebitnimi poškodbami na kraju kaznivega dejanja in oblečeni v posebne zaščitne obleke, da sami ne oddajajo lastnih bioloških sledi (npr. las, dlak, sline, znoja). V diplomski nalogi se bomo tako osredotočili na naslednje biološke sledi: kri, spermo, slino, lase in dlake. Poleg teh pa bomo omenili še urin, blato, zobovje in celice kože. Za biološke sledi je značilno, da jih s prostim očesom težko opazimo oziroma so v večini primerov nevidne. Zaradi takšnih okoliščin je delo še posebej zapleteno in utrujajoče, posebno na večjih površinah, kot so polja, njive, večji objekti… Za pomoč pri tem imamo v Sloveniji prvo izurjeno psičko Oli, ki pomaga pri iskanju sledi sperme in krvi. V diplomski nalogi bomo tako predstavili začetke iskanja bioloških sledi in natančneje psičko Oli. Število laboratorijskih preiskav bioloških sledi se iz leto v leto veča. Ker nas zanima, katerih preiskav je največ, bomo na koncu s pomočjo statističnih podatkov prikazali, koliko laboratorijskih preiskav v zvezi z biološkimi sledmi so v zadnjih petih letih opravili in katerih največ.
Ključne besede: kazniva dejanja, kriminalistično preiskovanje, forenzika, forenzične preiskave, sledi, dokazi, biološke sledi, zavarovanje sledi, shranjevanje sledi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.12.2016; Ogledov: 2368; Prenosov: 649
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

53.
Verodostojnost pričanja žrtev spolnega napada : diplomsko delo univerzitetnega študija
Karin Štrtak, 2016, diplomsko delo

Opis: Izbrana tema je v sklopu spolnih deliktov, kateri so poleg krvnih deliktov, najhujša oblika kaznivih dejanj. Kot tudi pri krvnih deliktih seže pojav spolnega napada ne le v fizično prizadetost, temveč tudi v psiho posameznika. Pri žrtvah so možne hude posledice, ki so lahko tudi dolgotrajne. Večina žrtev je ženskega spola, kar je dejstvo. Izvedenih je bilo veliko raziskav z žrtvami spolnih kaznivih dejanj. Žrtev je najprej v šoku in dezorientirana, sledi strah, občutki sramu in krivde. Znano je tudi, da se veliko število spolnih kaznivih dejanj sploh ne prijavi. Številnim žrtvam se ne zdi pomembna prijava kaznivega dejanja, nasploh jim predstavlja le nadaljnje breme. Med prijavami spolnih kaznivih dejanj se izkaže zelo majhen odstotek lažnih prijav. Do dejstva smo prišli preko izvedenega intervjuja z višjim kriminalističnim inšpektorjem. Tako smo prvo hipotezo, v kateri smo trdili nasprotno, lahko ovrgli. Verodostojnost žrtev spolnega napada je v večini primerov najbolj odvisna od psihofizičnega stanja žrtve. Trditev smo lahko preverili in sprejeli preko druge hipoteze. Spet nam je bil v pomoč izveden intervju. Obstajajo tudi drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na verodostojnost izjave, kot na primer pozornost, nivo procesiranja ali spominske napake. Preverjanje verodostojnosti je privedlo do različnih tehnik in metod, vendar večina metod temelji le na osnovi ugotovitev raziskav, ki nimajo prave znanstvene veljave. Najbolj znana tehnika za preverjanje verodostojnosti izjav je Kriterijska vsebinska analiza. Ugotovili smo tudi, da se analiza uporablja le v nekaterih državah in da pri nas še nima dokazne veljave.
Ključne besede: kazniva dejanja, spolna kazniva dejanja, posilstvo, spolno nasilje, žrtve, pričanje, verodostojnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.12.2016; Ogledov: 1722; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (797,53 KB)

54.
Mladoletniki kot storilci kaznivih dejanj umorov svojih staršev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Jasminka Zarifović, 2016, diplomsko delo

Opis: Danes se veliko govori o nasilju med mladimi pa tudi o nasilju mlajših na starejše. Nasilje je resen problem v življenju mnogih mladih in lahko bistveno vpliva na kvaliteto življenja. Razlogi za takšno vedenje in ravnanje mladih so lahko v njihovi osebnosti, lahko pa na vedenje vplivajo dejavniki iz okolja. Nasilje je ukoreninjeno v okoliščinah in se nenehno spreminja, zato mora politika in izobraževalna praksa upoštevati, da je treba načrte za njegovo preprečevanje spreminjati in posodabljati. Mladoletne prestopnike je potrebno z dobrimi vzgojnimi in prevzgojnimi metodami usmeriti v pravilen razvoj. V diplomskem delu smo opredelili kaznivo dejanje, krivdo in kazenske sankcije, ki so osrednji pojmi kazenskega prava. Ugotavljali smo učinkovitost kazenskih sankcij in morebitno odsotnost pravnega reda (»acquis«), v okviru postopkov obravnave mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in sankcioniranja le teh. Postopek obravnavanja mladoletnikov, ki so storilci, kaznivih dejanj smo primerjali s postopkom polnoletnih. Obravnava mladoletnikov v kazenskem postopku še vedno ohranja lastnosti, ki s poudarkom na pravicah otrok in mladoletnikov, zagotavljajo, da se upoštevajo osebni razvoj prestopnika in njegov položaj v družbi.
Ključne besede: kazniva dejanja, umori, storilci, mladoletniki, kazenske sankcije, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.12.2016; Ogledov: 1708; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (458,86 KB)

55.
Uporaba hipnoze pri preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Janja Radić, 2016, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu predstavljam tehniko hipnoze kot metodo za izboljšanje spomina pri pričah in žrtvah kaznivih dejanj. Posvetim se pojmovanju in uporabi hipnoze skozi zgodovino, nato pa podam še njeno definicijo in tehnike. Poleg načina uporabe hipnoze pri preiskovanju kaznivih dejanj, predstavim tudi njene prednosti in slabosti, opišem potek hipnotiziranja ter vlogo in funkcijo hipnotizerja. V zadnjih dveh poglavjih pojasnim vpliv spomina na hipnotične informacije ter predstavim pravne dileme hipnoze. Osredotočam se na predstavitev hipnoze in njeno uporabnost pri preiskovanju kaznivih dejanj. Namen hipnotiziranja je dobiti podatke o dejanju, ki se jih priča ali žrtev v budnem stanju zaradi jeze, razburjenja, travme, strahu, amnezije in drugih dejavnikov ne spominja. Mnenja strokovnjakov so različna že pri samem pojmovanju hipnoze, nasprotovanja pa so tudi glede opredelitve njenih značilnosti, učinkovitosti in uporabne vrednosti. Vrednost informacij pridobljenih s hipnozo je odvisna od pravne zakonodaje posamezne države. Zaradi dejavnikov tveganja, kot so možnosti popačenja spomina, izkrivljanje sugestij, neposrednega vpliva hipnotizerja na zavest hipnotiziranega itd.,v večini primerov pridobljene hipnotične informacije ne morejo biti uporabljene kot dokaz na sodišču. Pomembno vlogo pri preiskovalni hipnozi ima hipnotizer, ki mora postopek hipnotiziranja izvesti strokovno ter spoštovati moralne, etične in druge standarde. Strokovnjak za izvedbo preiskovalne hipnoze mora biti klinični psiholog ali psihiater, ki obvlada osnove kriminalistične taktike.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, kriminalistično preiskovanje, hipnoza, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 1059; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (617,13 KB)

56.
Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja : magistrsko delo
Tjaša Završnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravna oseba je umetno, s pravnim aktom ustvarjen pravni subjekt. To je subjekt, ki mu pravni red priznava lastnost pravne osebe in je torej nosilec pravic in dolžnosti. Med oblikami odgovornosti pravnih oseb ločimo delitev na civilno odgovornost, ki se največkrat odraža kot odškodninska odgovornost, ter na deliktno odgovornost, v okviru katere je obravnavana kazenska odgovornost. Kazensko odgovornost pravnih oseb ureja Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja [ZOPOKD], iz določb ZOPOKD pa izhaja, da je namen kazenske odgovornosti pravnih oseb v tem, da pravna oseba odgovarja za svoj prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja. Z opredelitvijo formalnega in materialnih pogojev kazenske odgovornosti pravnih oseb, se je ZOPOKD približal avtonomnemu konceptu krivde pravnih oseb. Avtonomni koncept krivde mora namreč odražati očitek pravni osebi, da je odločilno prispevala h kaznivemu dejanju, izvršenemu v njenem imenu, na njen račun ali v njeno korist. Za kazniva dejanja se pravni osebi sme predpisati denarno kazen, kazen odvzema premoženja ter kazni prenehanja pravne osebe ter prepoved razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je pravna oseba. Statistični podatki Policije kažejo, da število ovadb zoper pravne osebe iz leta v leto narašča, delež obsodilnih sodb pa se giblje okrog 50 odstotkov. Sodišče najpogosteje izreče kazen pogojne obsodbe. Sledi denarna kazen, le v nekaj odstotkih pa sta izrečeni kazni odvzema premoženja in prenehanja pravne osebe, saj naj bi bil cilj kazenskopravne odgovornosti pravnih oseb predvsem preventiven. Ostaja pa velik delež zavrženih ovadb zoper pravne osebe, ki je posledica uvedenih stečajnih postopkov zoper pravne osebe, ki so med postopkom prenehale obstajati.
Ključne besede: pravne osebe, pravne osebe javnega prava, pravne osebe zasebnega prava, korporacije, ustanove, nevladne organizacije, država, odgovornost, kazenska odgovornost, kazniva dejanja, pranje denarja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 21.11.2016; Ogledov: 2891; Prenosov: 514
.pdf Celotno besedilo (937,08 KB)

57.
STEČAJ NA SLOVENSKEM OD LETA 1868 DO DRUGE SVETOVNE VOJNE
Marko Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: Stečaj je splošna generalna izvršba nad premoženjem dolžnika zaradi namena poplačila njegovih upnikov. Začetki instituta stečaja segajo v rimsko dobo. Prvi moderni stečajni zakoni so bili sprejeti v času industrijske revolucije. Obdobje od 1868 do druge svetovne vojne so na slovenskem stečaj in s stečajem povezane postopke urejali avstrijski »Die Konkursordnung« ali Konkurzni red iz leta 1868, Konkurzni (stečajni) zakon za Kraljevino Jugoslavijo in Zakon o prisilni poravnavi izven konkurza iz leta 1929. Navedeni zakoni so natančno urejali uvedbo, postopek in zaključek stečaja ter pravice in obveznosti udeleženih subjektov. Stečajnemu dolžniku in upnikom so pravila v primeru doseženega soglasja dajala možnost sklenitve (prisilne) poravnave. Stečajni postopek je bil za dolžnika zelo rigorozen in je mnogokrat pomenil tudi odvzem častnih in državniških pravic ter uvedbo kazenskega pregona, zato so se mu dolžniki izogibali. Stečajni oziroma insolventni postopki v obdobju od 1868 do druge svetovne vojne so v osnovi bili zelo podobni postopkom po sedaj veljavnem zakonu ter so vsebovali večino sedaj poznanih pravnih institutov.
Ključne besede: stečaj, prisilna poravnava, upnik, dolžnik, Konkurzni red 1868, Konkurzni (stečajni) zakon 1929, kazniva dejanja v zvezi s stečajem
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1314; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (561,19 KB)

58.
Človekova osebnost kot potencial za storitev kaznivega dejanja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in notranje zadeve
Zlatko Kozole, 2016, diplomsko delo

Opis: Človekova osebnost kot potencial za storitev kaznivega dejanja je zelo obširna tema, saj se moramo zavedati, da je spoznavanje osebnosti ena najzahtevnejših in najtežjih nalog celotne psihološke znanosti. Zavedati se moramo, da smo ljudje individuumi in se med sabo razlikujemo po sami osebnosti, osebnostnih lastnostih, po okolju v katerem živimo in s katerim smo v interakciji, po bioloških preddispozicijah in še bi lahko naštevali. Osebnost je torej kompleksno organizirana celota, ki jo sestavljajo značaj, temperament, sposobnosti in konstitucija. Za razumevanje osebnosti je torej pomembno poznavanje teorij osebnosti, ki nam vsaka iz svojega zornega kota poizkuša razložiti dinamiko in delovanje človeškega uma. Prav tako je razlaga vzrokov kriminalitete že od nekdaj aktualna tema mnogih raziskav in študij. Raziskovanje vzročnosti kriminalitete je skozi zgodovino privedlo do velikega števila kriminoloških teorij, katere so vzroke kriminalitete razlagale s pomočjo socioloških, bioloških in psiholoških znanosti. Kriminološke teorije, ki so nastale so zelo pomembne pri razumevanju človekovega protipravnega ravnanja in pojasnjevanju, zakaj se nekdo vede v nasprotju z družbenimi normami. Pomembno vlogo pri nastanku kriminalnega vedenja imajo tudi motnje osebnosti. Motnje osebnosti se kažejo skozi doživljanje in vedenje, ki občutno odstopa od pričakovanj posameznikove kulture. Kažejo se lahko na področjih mišljenja, čustvovanja, odnosov z drugimi ljudmi in obvladovanju impulzivnosti. Motnje osebnosti delimo na motnje podobne psihozam, motnje podobne nervozam, motnje iz zavrtosti osnovnih potreb ter motnje sociopatskega kroga. Veliko povezavo s kriminaliteto imajo tudi spolne deviacije, razpoloženjske motnje, zloraba alkohola in drog ter disocialno vedenje. V zaključku naloge je predstavljen primer Josefa Fritzla, kateremu so diagnosticirali kombinirano motnjo osebnosti z narcističnim, nezrelim čustvovanjem in spolno deviacijo.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, osebnost, osebnostne lastnosti, motnje osebnosti, teorije osebnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.10.2016; Ogledov: 1798; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (730,94 KB)

59.
Javno mnenje o vladnih in nevladnih organizacij[ah] za pomoč žrtvam kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Nina Sotlar, 2016, diplomsko delo

Opis: Različne oblike kriminala, prometne nesreče ali naravne katastrofe za seboj puščajo bolj ali manj nedolžne in nemočne žrtve, ki so v določenih okoliščinah pri reševanju nastalih posledic primorane poiskati zunanjo pomoč. Pri tem je ključnega pomena dostopni in dobro urejen sistem vladnih in nevladnih organizacij, ki so pristojne za nudenje pomoči potrebnim. V Sloveniji na tem področju deluje nemalo organizacij, ki nudijo več brezplačnih oblik pomoči različnim ogroženim skupinam. Predmet diplomskega dela bo raziskava javnega poznavanja in mnenja o delovanju vladnih in nevladnih organizacij za pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Zelo pomembno je, da se javnost zaveda obstoja in da je seznanjena vsaj z osnovnimi dejavnostmi, ki so na voljo vsem državljanom RS. Ključnega pomena je prvi stik z organizacijami, ki mora biti narejen že pri mlajših generacijah, da bodo na ta način lahko že zgodaj začele prepoznavati nepravilne oblike vedenja in se na njih pravilno odzvale. Zanimanje bo osredotočeno tudi na zaupanje javnosti v kvalitetno delovanje in strokovno usposobljenost organizacij. Za žrtve je iskanje zunanje pomoči namreč izredno pomemben in težek korak, zato so zelo pomembni tudi zadržki s katerimi se žrtve soočajo pri iskanju pomoči. Razvite družbe strmijo k reševanju in preprečevanju problemov, pri katerih so lahko ogroženi njihovi prebivalci. Na različne načine se soočajo in spopadajo tudi posledicami, ki pri tem nastanejo. V ta namen se ustanavljajo vladne organizacije in sektorji ali nevladna društva in zavodi. Ključno pri tem je kako jih javnost sprejema in na kakšen način same gradijo potrebni odnos s skupnostjo.
Ključne besede: kazniva dejanja, žrtve, pomoč žrtvam, viktimologija, vladne organizacije, nevladne organizacije, javno mnenje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.10.2016; Ogledov: 1744; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

60.
Vzroki izginotja pogrešanih oseb v obdobju 2007-2013 : diplomsko delo univerzitetnega študija
Katja Grković, 2016, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je na leto pogrešanih več sto ljudi, tako otrok kot tudi odraslih. Ko se ugotovi, da je oseba pogrešana, se izginotje prijavi policiji, ki po določenem času sproži postopek iskanja pogrešane osebe. Pri večini oseb gre za namerno izginotje, kar pomeni, da ljudje prostovoljno odidejo od doma ali storijo samomor. Statistični podatki kažejo na to, da se večina ljudi, ki pobegnejo, po nekaj dnevih sama vrne domov. Obstajajo pa tudi drugi naključni vzroki izginotja pogrešane osebe. To so lahko kaznivo dejanje, naravna nesreča in bolezen oziroma duševne motnje (katere posledica je lahko tudi izgubljenost). Prvoten namen diplomske naloge je, da na podlagi podatkov o izginotju oseb v obdobju 2007—2013 ugotovimo, kako se je število pogrešanih oseb spreminjalo in kateri so najpogostejši vzroki izginotja. Naš cilj je torej ugotoviti, ali vzroki in pravočasna ugotovitev vzroka izginotja vpliva na uspešnejše iskanje pogrešanih oseb.
Ključne besede: policija, preiskovanje, pogrešane osebe, izginotja, vzroki izginotja, pobegi, samomori, duševne motnje, kazniva dejanja, nesreče, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.10.2016; Ogledov: 1908; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (694,33 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici