| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 283
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Problematika trgovine z mladoletnimi osebami na območju Makedonije in sosednjih držav : diplomsko delo univerzitetnega študija
Kristijan Stefanovski, 2017, diplomsko delo

Opis: Človek lahko normalno živi le, če je svoboden, medtem ko »nesvoboda« iz človeka naredi sužnja. Trgovina z ljudmi ali t. i sodobno suženjstvo v 21. stoletju počasi in zanesljivo postaja pereč problem sodobnega življenja. Ljudje se zaradi želje po hitrem zaslužku pogosto znajdejo na življenjski poti, ki je izpolnjena s strahom, trpljenjem, z grožnjami, bolečinami, s škodo, z negotovostjo itd. Trgovina z ljudmi predstavlja eno izmed najhujših kršitev človekovih pravic. Žrtvam namreč odvzame osebno integriteto in dostojanstvo ter jih spravi v brezupen položaj, iz katerega ne vidijo izhoda. Upoštevajoč geografski položaj Balkanskega polotoka, Republika Makedonija predstavlja most med Zahodom in Vzhodom. Posledično obstajata veliko povpraševanje s strani Zahoda po nezakoniti delovni sili iz Makedonije in velika ponudba nezakonitih delovnih mest na Vzhodu. Makedonija pa ima tudi pomembno mesto v procesu povezovanja na mednarodnih in lokalnih kriminalnih trgih v tem delu Evrope. V diplomski nalogi so predstavljeni trgovina z ljudmi in njene pojavne oblike, storilci, žrtve, vzroki in dejavniki, ki jo omogočajo, vključno z organiziranim kriminalom. Raziskani sta razširjenost trgovine z ljudmi in trgovine z mladoletniki v Makedoniji in sosednjih državah ter vloga mednarodnih organizacij, kot so Organizacija združenih narodov, Evropska unija, Svet Evrope, in domačih vladnih in nevladnih organizacij na področju boja proti trgovini z ljudmi in še posebej z mladoletniki. Predstavljen je vpliv različnih ratificiranih mednarodnih dokumentov in konvencij na oblikovanje zakonodaje in strategij v boju proti trgovini z ljudmi v Makedoniji. Ugotovitve kažejo, da se trgovina z ljudmi ne zmanjšuje ne gleda na to, da si mednarodna skupnost veliko prizadeva za preprečevanje tega pojava. Za napredek v boju zoper trgovino z ljudmi je potrebno še bolj poglobljeno mednarodno sodelovanje, usposabljanje in izobraževanje domačih strokovnjakov na področju preventive ter odkrivanja, preiskovanja in pregona vseh oblik trgovine z ljudmi.
Ključne besede: kazniva dejanja, trgovina z ljudmi, mladoletniki, žrtve, preprečevanje, preiskovanje, Makedonija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 30.06.2017; Ogledov: 1245; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (816,14 KB)

42.
(Psihološka) analiza umorov in ubojev v letu 2015 s poudarkom na družinskem umoru : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Ana Ipavec, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga zajema (psihološko) analizo umorov v letu 2015. Tipologija umorov je različna. Poudarek dajemo umoru, ki se je zgodil v družinskem krogu. V sklopu tega omenjamo intimnopartnerski umor. Na omenjeni tip umora smo se osredotočili predvsem zaradi opažanja, da se v Sloveniji pojavlja največ oblik takega umora. V teoretičnem delu smo opredelili krvne delikte, nasilno kaznivo dejanje, nasilje v družini. Nadalje smo definirali umor in uboj ter naklep kot razliko med umorom in ubojem. Razpravljali smo tudi o negativnih čustvih in duševnem stanju posameznika, ki je storil kaznivo dejanje umora ali uboja. Opredelili smo motive in vzroke omenjenih kaznivih dejanj. Pri vzrokih smo se osredotočili predvsem na socialno–ekonomsko krizo, ki bi lahko vplivala na večjo storilnost umorov in ubojev. Izpostavili smo psihološko moč medijev pri poročanju o tovrstnih kaznivih dejanjih. V analizi smo podali nekaj primerov umora oz. uboja, ki so se zgodili v letu 2015. Analizirali smo čas, kraj, žrtev, storilca, vzroke, motive ter sprožilni dogodek posameznega kaznivega dejanja.
Ključne besede: kazniva dejanja, nasilje, umori, uboji, družinski umori, psihološka analiza, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.06.2017; Ogledov: 1660; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (495,88 KB)

43.
Digitalni dokazi in integriteta v računalniški forenziki : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnost
Matjaž Smolej, 2017, diplomsko delo

Opis: Preiskava kaznivih dejanj in predstavitev dokazov na sodišču sta ključnega pomena za ugotovitev dejanskega stanja oziroma dokazovanje resnice. V diplomskem delu smo na pregleden način predstavili definicijo digitalne forenzike, njena načela in metodologijo. Definirali smo razliko med zavarovanjem in preiskavo elektronske naprave kot tudi razlike med zavarovanjem živega in mrtvega sistema. Opisali smo zgoščevalne funkcije, njihov pomen in določene pomanjkljivosti. Integriteta podatkov in zagotavljanje, da se podatki niso spremenili, se lahko zagotovita z uporabo zgoščevalnih funkcij. Sodišče lahko uporabi dokaze, ki so bili pridobljeni na zakonit način, kar opredeljuje Zakon o kazenskem postopku. Vsi dokazi, ki niso pridobljeni na takšen način, ne morejo biti uporabljeni kot dokazi. V nadaljevanju smo predstavili programsko in strojno opremo in opredelili pomen uporabe omejevalnika zapisovanja. Diplomsko delo smo nadaljevali s predstavitvijo delovanja klasičnih trdih in SSD diskov, ki uporabljajo bliskovni pomnilnik. Opisali smo arhitekturo in funkcije, ki se uporabljajo za delovanje, kot tudi načine za reševanje podatkov v primeru okvare. V praktičnem delu naloge smo prikazali razlike pri obnovi podatkov iz klasičnega trdega in SSD diska. Z lastnimi testi smo prikazali problem zagotavljanja integritete na SSD diskih, ki uporabljajo lastne krmilnike z operacijskim sistemom in bliskovni pomnilnik.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, digitalni dokazi, digitalna forenzika, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.05.2017; Ogledov: 1325; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

44.
Vloga detektivov v (pred)kazenskih postopkih : magistrsko delo
Mojca Jagodič, 2017, magistrsko delo

Opis: Detektivska dejavnost v Sloveniji je v primerjavi s svetom mlada gospodarska panoga. Kljub temu jo poznamo več kot dvajset let, pretežno se ukvarja z zbiranjem informacij in dokaznega gradiva za najrazličnejše primere. Gre za delovanje v skladu z Zakonom o detektivski dejavnosti, ki je bil prenovljen leta 2011. Zakonska podlaga za delo detektivov je dobra, a vendar je od posameznega detektiva odvisno, v kolikšni meri bo zakonska določila uporabil v praksi. Poleg tega je nujno potrebno dodatno usposabljanje oziroma specializacija za posamezna področja detektivske dejavnosti. Detektivi bi lahko pomembno vlogo odigrali na novih področjih in s tem državi prihranili čas in finance. Posebnega pomena so predkazenski in kazenski postopki, kjer bi lahko imeli ključno vlogo z zbiranjem dokaznega gradiva detektivi, ki imajo v skladu z zakonom za to tudi ustrezna pooblastila. S tem bi bilo ogromno kazenskih zadev rešenih prej, prav tako ne bi bilo tako pogostega zastaranja primerov. Za učinkovitejše in hitrejše delo na področju predkazenskih in kazenskih postopkov bi bilo potrebno ustvariti oziroma izboljšati dobro sodelovanje med detektivi in odvetniki ter med detektivi in policijo. Ob ustreznem sodelovanju bi bile bolj zadovoljne stranke kot tudi država. Ta bi morala zato prepustiti določene naloge detektivom, saj bi bile rešene hitreje in učinkovitejše. Detektivi bi morali poskrbeti za sprotno usposabljanje na področju dela v (pred)kazenskih postopkih. Za prihodnost je torej ključnega pomena naraščanje profesionalnosti detektivskih storitev in zaupanje državnih organov v slednje. V empiričnem delu naloge smo s kvalitativno analizo podatkov intervjuvanih detektivov ugotovili, da detektivi le majhen delež svojega dela namenijo za potrebe (pred)kazenskega postopka, kljub temu da imajo za zbiranje informacij in dokazov v (pred)kazenskem postopku v skladu z njihovim zakonom dovolj pooblastil. Problem se namreč pojavi na področju izobraževanja detektivov za potrebe (pred)kazenskega postopka, saj ni interesa države, da bi zasebni detektivi pomagali državnim organom v teh postopkih.
Ključne besede: predkazenski postopek, kazenski postopek, kazniva dejanja, detektivska dejavnost, detektivi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 17.05.2017; Ogledov: 1292; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (846,30 KB)

45.
Kazenski postopek proti mladoletnim storilcem kaznivih dejanj ter njegove posebnosti : diplomsko delo univerzitetnega študija
Barbara Volčanšek, 2017, diplomsko delo

Opis: Mladoletniki v vsaki družbi predstavljajo samosvojo in razpeto družbeno skupino. Skupino, ki stoji na meji med zahtevami okolice po odgovornosti, zrelem obnašanju ter sledenju normam na eni strani in nedoraslosti na drugi. Nekateri se pritiskom družbe bolj uklanjajo oz. se z njimi soočajo na družbeno sprejemljiv način ter brez izrazitih odstopanj prehodijo obdobje mladosti. Spet drugi pa v svojem nestrinjanju in iskanju mej z izvajanjem različnih deviantnih ravnanj prekoračijo tudi zakonsko začrtane okvire. Zaradi same stopnje (predvsem psihičnega) razvoja so tudi kazenskopravni sistemi po svetu že davno spoznali, da je mladoletnike nujno obravnavati na drugačen način. Slovenski Kazenski zakonik iz leta 2008 je v drugem odstavku 5. člena predvidel posebni zakonik, ki bi določal kazensko odgovornost mladoletnikov. Ker Slovenija takšnega zakona še nima, kazenski postopek proti mladoletnim storilcem kaznivih dejanj temelji na določbah Zakona o kazenskem postopku ter Kazenskega zakonika. Slednji tudi določa, da je namen obravnave mladoletnih storilcev v prvi vrsti vzgoja, prevzgoja in pravilen razvoj ter spoznanja o njegovi osebnosti. V ospredju je torej pomoč mladoletnikom. Z diplomskim delom smo skušali preko analize samega postopka proti mladoletnim storilcem kaznivih dejanj prikazati njegove posebnosti. V nalogi smo med drugim v okviru prve hipoteze ugotavljali, da se težnja k vzgoji, prevzgoji in pravilnemu razvoju mladoletnika v kazenskem postopku najbolj izraža pri izbiri vzgojnega ukrepa kot sankcije. Pri drugi hipotezi smo trdili, da imajo teža in značilnosti storjenega kaznivega dejanja mladoletnika močan vpliv na izbiro vzgojnega ukrepa in kazni. To hipotezo smo delno potrdili. V sklopu tretje hipoteze pa smo potrdili, da mehanizmi odvračanja zmanjšujejo stigmatizacijo mladoletnih prestopnikov.
Ključne besede: kazniva dejanja, mladoletni storilci, kazenski postopek, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.03.2017; Ogledov: 1864; Prenosov: 500
.pdf Celotno besedilo (673,55 KB)

46.
Pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju v predkazenskem postopku na Policijski postaji Murska Sobota : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tomislav Zver, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavljamo aktualno zakonodajo ter načine pridobivanja podatkov v elektronskem komunikacijskem omrežju na Policijski postaji Murska Sobota. Pridobivanje tovrstnih podatkov za potrebe predkazenskega postopka je pomembno tako s področja poznavanja aktualne zakonodaje kot na drugi strani upoštevanja dejstva, da so ti podatki pomembni za preiskavo kaznivega dejanja in odkrivanje storilcev. Pri poslovanju z operaterji mobilne telefonije je bil v Policiji vzpostavljen elektronski sistem izmenjave podatkov, kateri je sledljiv in nadzorovan. Kronološko predstavljamo zakonodajo, ki ureja pridobivanje, hrambo in posredovanje zaprošenih podatkov iz elektronskega komunikacijskega omrežja kot tudi konkreten primer pridobivanja podatkov za kaznivo dejanje tatvine GSM-aparata. Pri tem slikovno predstavljamo aplikacijo, ki jo Policija uporablja za pridobivanje podatkov v elektronskem komunikacijskem omrežju od operaterjev mobilne telefonije. Predstavljamo potek pridobivanja teh podatkov konkretno na Policijski postaji Murska Sobota in kako je poskrbljeno za njihovo hrambo. S to predstavitvijo želimo osnovati priročnik za policiste, da bodo lahko, v primeru obravnave kaznivega dejanja, postopkovno pravilno uporabili določena zaprosila ali pobudo, vse v cilju preiskati kaznivo dejanje in odgovoriti na vseh sedem kriminalističnih vprašanj ter na koncu ugotovili, kdo je storilec kaznivega dejanja.
Ključne besede: kazniva dejanja, policija, policijsko delo, preiskovanje, pridobivanje podatkov, elektronska komunikacijska omrežja, varstvo osebnih podatkov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.03.2017; Ogledov: 1174; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

47.
Rop na bencinskem servisu : diplomsko delo visokošolskega študija Varnost in policijsko delo
Valerija Žnidaršič, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je raziskati področje ropov na bencinskih servisih ter ugotoviti kako je poskrbljeno za varnost na servisu samem. V današnjih časih namreč delodajalci dajejo prednost dobičku pred varnostjo ljudi, ki dobiček na nek način ustvarjajo. V diplomski nalogi je primer ropa ter anketni vprašalnik, s katerim smo raziskali mnenja zaposlenih o varnosti ter o tem kaj bi morali po njihovem mnenju nadrejeni izboljšati. Sklepamo lahko, da se ta vrsta kriminala vse bolj pojavlja, saj lahko v zadnjem času pogosteje zasledimo o ropih na bencinskih servisih. Glavni krivec za naraščanje nasilnega kriminala naj bi po mnenju strokovnjakov ter glede na policijsko statistiko bil kapitalizem sam ter gospodarska kriza, ki je pestila našo državo in prav zaradi tega se nekateri zatekajo k nasilnim dejanjem, da lahko s pomočjo nasilja pridejo do dobička za vsako ceno. Seveda, pa velikemu porastu ropov ne moremo pripisati samo temu. Vse več so na delu tudi različne skupine ljudi, predvsem iz Balkana, pojavljajo pa se tudi kriminalne skupine iz bogatejših držav severne Evrope (Boštic Voh, 2014). Rop lahko opredelimo kot tatvino lastnine z uporabo storilčeve sile ter ustrahovanja. Pri ropu je vedno prisotna žrtev, ki utrpi škodo ali ji le ta grozi. Roparji bencinske servise napadejo zaradi lahko dostopne gotovine v njihovih blagajnah, ki zaradi narave dela med poslovanjem ni tehnično varovana (Dvoršek, 2006).
Ključne besede: kazniva dejanja, ropi, tatvine, bencinski servisi, preprečevanje, preiskovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.02.2017; Ogledov: 1823; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (800,64 KB)

48.
Izsiljevanje gostinskih lokalov v centru Ljubljane : magistrsko delo
Rok Konečnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Izsiljevanje je pojav, ki je močno prisoten v naši družbi, čeprav se tega niti ne zavedamo. Ljudje smo si med seboj različni in pogosto pride do situacij, ko je ena oseba močnejša od druge oz. se znajde v položaju, ki ji daje prednost, pa naj bo to zaradi fizične, situacijske ali katerekoli druge okoliščine. V takšnih trenutkih se močnejša oseba znese nad šibkejšo, bodisi za denar, usluge ali kakšno drugo dobrino ravno s pomočjo izsiljevanja. Gostinski lokali in njihovi lastniki so gotovo ena izmed tistih skupin, ki je najpogosteje podvržena izsiljevanju. Zaradi strahu, sramu in občutka nemoči se lastniki gostinskih lokalov malokdaj opogumijo in temu uprejo. Zato se izsiljevanje težko zazna, izjemno redko pa se izsiljevanje gostinskih lokalov tudi prijavi policiji. Eden glavnih razlogov je, da izsiljevanje večino časa poteka v zelo zaprtem krogu in da sta edina vpletena v ta odnos tisti, ki izsiljuje, in tisti, ki je žrtev izsiljevanja. Izsiljevanje lahko prihaja iz različnih virov in na različnih ravneh. Lahko se izvaja s strani posameznika, skupine ali kriminalne organizacije, posledice pa vplivajo tako na posameznika kot tudi na celotno državo. Predvsem kriminalne organizacije z izsiljevanjem podjetnikov dušijo gospodarski razvoj, molzejo denar iz državne blagajne ter zastrupljajo zakonito gospodarstvo in s tem vplivajo na celotno družbo. Pomemben je tudi vpliv medijev na zaznavo izsiljevanja. Mediji so tisti, ki zbirajo, objavljajo in ponujajo informacije, pri tem pa pomembno vplivajo na dojemanje, opozarjanje in reševanje problematike izsiljevanja. Magistrsko delo predstavlja problematiko izsiljevanja, definicije izsiljevanja in učinke, ki jih ima izsiljevanje na posameznika in državo, obravnava gostinske lokale kot področje, ki je še posebej dovzetno za izsiljevanje, ter poizkuša analizirati stanje izsiljevanja gostinskih lokalov v centru Ljubljane. Magistrsko delo opozarja tudi na vpliv medijev na zaznavo in reševanje problematike izsiljevanja ter na delo policije v boju proti izsiljevanju gostinskih lokalov.
Ključne besede: kazniva dejanja, izsiljevanje, gostinski lokali, Ljubljana, kriminalne združbe, organizirana kriminaliteta, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 03.01.2017; Ogledov: 2041; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (498,88 KB)

49.
Actio libera in causa : primerjalni vidik
Marija Dejanova, 2016, diplomsko delo

Opis: Actio libera in causa je kazenskopravni institut, ki ureja situacije, ko je bil storilec v trenutku izvršitve dejanja v stanju neprištevnosti, v katerega se je spravil sam z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače. Z institutom je omogočeno presojanje o storilčevi krivdi v času njegove prištevnosti, čeprav je kaznivo dejanje izvedel, ko je bil neprišteven. V diplomskem delu smo prikazali analizo pravne narave in kriminalitetno-politične utemeljenosti instituta v slovenskem kazenskem pravu. Podali smo zgodovinski pregled nastanka in razvoja instituta v slovenski pravni ureditvi, spremembo instituta v novem Kazenskem zakoniku iz leta 2008 (KZ-1) v primerjavi s Kazenskim zakonikom iz leta 1994 (KZ) ter spremembe, ki jih je prinesla novela KZ-1B iz leta 2012. V nadaljevanju smo podrobno opisali dejanja, ki jih ima v mislih institut actio libera in causa. Glede teh dejanj razlikujemo med tremi možnostmi. Prva možnost je, da storilec oblikuje svoj naklep do dejanja še v normalnem duševnem stanju. Za drugo možnost je značilno, da pri storilcu ni naklepa za kaznivo dejanje v prištevnem stanju, vendar pozneje v stanju neprištevnosti izvrši določeno protipravno dejanje. Tretja možnost pa se nanaša na situacije kaznivih dejanj v javnem prometu, ko vozniki zaradi preutrujenosti in izčrpanosti zaspijo in povzročijo prometno nesrečo. Predstavili smo tudi analizo primerjalnopravne ureditve instituta v slovenski, hrvaški in makedonski pravni ureditvi, ki smo jih izbrali zaradi nekdaj skupnega Kazenskega zakonika SFRJ, kar ima za posledico, da so si ureditve še danes med seboj podobne. Na koncu smo obravnavali primere iz sodnih praks slovenskih in hrvaških sodišč, v katerih je prikazana uporaba instituta actio libera in causa.
Ključne besede: kazensko pravo, kazniva dejanja, storilci, prištevnost, neprištevnost, zmanjšana prištevnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.12.2016; Ogledov: 3942; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (299,44 KB)

50.
Povezava med starostjo očividcev in uspešno prepoznavo storilca kaznivega dejanja : diplomsko delo univerzitetnega študija Varstvoslovje
Živa Ivanc, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava prepoznavo storilca kaznivega dejanja pri očividcih različnih starostnih skupin. Pozornost, zaznavanje in spomin skupaj igrajo ključno vlogo pri pričevanju očividcev in prepoznavi osumljencev kaznivih dejanj. V sodni praksi se pogosto srečujemo z vprašanjem verodostojnosti pričanja. Starost posameznika je tako eden izmed glavnih dejavnikov, ki vpliva na proces zaznavanja, spominjanja in usmerjanja pozornosti. Človeško zaznavanje in spomin sta izredno pomembna in učinkovita v vsakdanjem življenju, pri pričanju v preiskovalnem postopku ali na sodišču pa se lahko izkažeta za nezanesljiva. Diplomsko delo obravnava področje prepoznave storilca kaznivega dejanja pri očividcih različnih starostnih skupin. V raziskavi je sodelovalo 136 oseb, 46 moških in 90 žensk: 41 osnovnošolcev, starih med 9 in 11 let, 42 mladostnikov, povprečno starih okrog 20 let, 24 delovno aktivnih, starih med 25 in 65 let in 29 starostnikov, povprečno starih okrog 86 let. Sodelujoči so si najprej ogledali enominuten videoposnetek s simulacijo kaznivega dejanja tatvine na mestni ulici, na katerem so zastopane vse štiri starostne skupine. Potem so s prostim besedilom izpolnili vprašalnik (strukturirani intervju) o tem, kako so doživeli prikazani dogodek in kako se spominjajo določenih podrobnosti, nato pa so med šestimi slikami izbirali najverjetnejšega storilca iz videa.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, očividci, starost, zaznavanje, spomin, prepoznave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.12.2016; Ogledov: 1013; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici