| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 283
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Analiza kaznivih dejanj povezanih s trgovino z ljudmi v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Joži Pogačar, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen problem kaznivih dejanj trgovine z ljudmi v Sloveniji. Opisan je proces trgovanja z ljudmi in predstavljena sta preiskava in dokazovanje kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. Ugotovili smo, da je problem trgovanja z ljudmi v Sloveniji kar velik, saj je trgovino z ljudmi težko zaznati. Predvsem težko nalogo imajo policija, sodstvo in druge nevladne organizacije (Društvo Ključ, Karitas, Slovenska filantropija), ki nudijo pomoč in zaščito žrtvam in sodelujejo na področju trgovine z ljudmi v Sloveniji. Naše mnenje je, da bi bilo treba o trgovini z ljudmi govoriti še bolj na glas. Predvsem mediji bi morali to problematiko izpostaviti večkrat, jo bolj oglaševati in opozarjati na problem trgovanja z ljudmi. Tako bi žrtve spregovorile in se soočile s tem kaznivim dejanjem. Tako bi imela policija lažje delo, predvsem bi pa ta problem hitreje zaznali.
Ključne besede: kazniva dejanja, organizirana kriminaliteta, trgovina z ljudmi, odkrivanje, preiskovanje, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.01.2018; Ogledov: 1173; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

32.
Trendi kaznivih dejanj na Nizozemskem (po podatkih ESB) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Domen Juhant, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Trendi kaznivih dejanj na Nizozemskem (po podatkih ESB) so v začetnem teoretičnem delu predstavljeni problemi beleženja uradne kriminalitete in nekateri problemi primerjav v kriminologiji. Sledi navedba in opis osnovnih kriminoloških paradigm in predstavitev projekta European Sourcebook of Crime and Criminal Justice Statistics. V zaključku teoretičnega dela je podana krajša predstavitev državne ureditve Nizozemske, kazenskega pravosodja in njenega gospodarstva. V drugem empiričnem delu so grafično predstavljena in interpretirana kriminalitetna števila po kaznivih dejanjih umora, napada (telesnih poškodb), posilstva, ropa, tatvine, vloma ter kaznivega dejanja zlorabe prepovedanih drog, in sicer na Nizozemskem med letoma 1990 in 2011. Sledi prikaz statističnih podatkov o skupnem kriminalitetnem številu za province Nizozemske, pridobljenih iz nizozemskega statističnega urada Centraal Bureau voor de Statistiek (CBS), predstavljenih za leto 2010 in leto 2016. V nadaljevanju na podlagi že znanih podatkov za obdobje med letoma 1995 in 2011 testiramo obstoj časovnega trenda in z linearnim izračunom napovemo število vseh kaznivih dejanj za leto 2012. Napovedi trenda sledi primerjava obremenitev s kriminalitetnim številom po izbranih kaznivih dejanjih med Nizozemsko, Belgijo, Slovenijo in članicami Evropske unije. Interpretacije so podrpte z grafi in zemljevidi obremenitev s kriminalitetnim številom za posamezna kazniva dejanja za vse članice EU. Diplomsko delo se nadaljuje z izračuni smernih koeficientov in indeksov rasti po izbranih kaznivih dejanjih za Nizozemsko, Belgijo, Slovenijo in vrednostjo mediane članic EU ter se zaključi z preverbo na začetku postavljenih hipotez in z nekaterimi predlogi za nadaljnje delo.
Ključne besede: kazniva dejanja, kriminaliteta, statistični podatki, trendi kaznivih dejanj, Nizozemska, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.01.2018; Ogledov: 1172; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

33.
Kazenskopravne omejitve svobode izražanja
Ana Černec, 2017, magistrsko delo

Opis: Svoboda izražanja je ena najpomembnejših človekovih pravic, saj je pogoj za učinkovito demokratično državo in za funkcioniranje drugih pravic in svoboščin. Kljub svoji pomembnosti pa svoboda izražanja ni absolutna pravica, saj se jo lahko omeji zaradi varstva pravic drugih oseb in iz razlogov nacionalne varnosti, varstva javnega reda in miru, zdravja ali morale. Pri tem gre najpogosteje za kolizijo med pravico do svobode izražanja in pravico do osebnega dostojanstva in varnosti ter pravico do zasebnosti in osebnostnih pravic. Kazenskopravne omejitve svobode izražanja so predvidene v Kazenskem zakoniku (v nadaljevanju KZ-1). Tako KZ-1 omejuje svobodo izražanja v osemnajstem poglavju pri kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime ter v kaznivem dejanju javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti (297. člen KZ-1). Prav pri tem kaznivem dejanju, ki je v bistvu sovražni govor v ožjem smislu, prihaja do največ nesoglasij glede njegove interpretacije. Največ prahu je dvignilo pravno mnenje Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, ki v svoji interpretaciji tega kaznivega dejanja dopušča minimalne omejitve svobode izražanja. Mnogi pravni strokovnjaki očitajo državnim tožilcem, da sovražne govora ne preganjajo dovolj, kar utegne povzročiti nestrpnosti v državi.
Ključne besede: človekove pravice, kazensko pravo, svoboda izražanja, omejitve svobode izražanja, sovražni govor, kazniva dejanja zoper čast in dobro ime
Objavljeno v DKUM: 17.11.2017; Ogledov: 1958; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (850,30 KB)

34.
Kritična presoja uporabe hipnoze in kognitivnega intervjuja v preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko delo
Monika Zorčič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Kritična presoja uporabe hipnoze in kognitivnega intervjuja v preiskovanju kaznivih dejanj bom odprla vprašanje spornosti teh dveh preiskovalnih metod. V začetku naloge sem predstavila dva ključna elementa za boljše razumevanje vsebine, to sta spomin in sugestija. Oba sta tesno povezana z vsako od metod zaslišanja, ki sta glavna tema naloge in ju opisujem v nadaljevanju. Sledijo krajši zapis o zgodovinskem ozadju, opis postopka zaslišanja z eno in drugo tehniko ter predstavitev prednosti in slabosti obeh metod. Ob koncu teoretičnega dela pa pridejo na vrsto praktični primeri uporabe obeh metod zaslišanja, njuna primerjava in kritični pogled na eno in drugo tehniko. Spornost metod izhaja iz predpostavke, da je pričanje posameznika kot končni rezultat njihove uporabe lahko netočno, česar si pravosodni organi pri preiskovanju kaznivega dejanja ne smejo privoščiti. V kritični primerjavi sem z uporabo literature, ki tematiko obravnava z različnih zornih kotov, izoblikovala končne ugotovitve. Hipnoza ne spada med tehnike zaslišanja, pri katerih rezultati nastopajo kot pravni dokazi, saj so preveč nepredvidljivi. Lahko jo uporabljamo le kot pomoč za iskanje dokazov oziroma izboljšanje spomina. Nasprotno pa je kognitivni intervju kljub pomanjkljivostim, ki so v primerjavi s hipnozo drastično manjše, priznana metoda, ki se uporablja pri zaslišanju oseb, povezanih s kaznivim dejanjem.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, kognitivni intervjuju, hipnoza, forenzična psihologija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.11.2017; Ogledov: 1061; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (746,24 KB)

35.
Prikriti preiskovalni ukrepi in pravica do zasebnosti : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Lara Klemenc, 2017, diplomsko delo

Opis: Pri preiskovanju kaznivih dejanj se preiskovalci soočajo z izzivi kako pridobiti pomembne dokaze. V nekaterih primerih jih ne morejo dobiti pri normalni preiskavi, bodisi, ker so jih osumljenci zabrisali, ali pa niso bili zadostni za obsodbo. V teh primerih se lahko uvedejo prikriti preiskovalni ukrepi, s katerimi policija tajno preiskuje osumljenca, mu sledi, ga slika ali snema, lahko pa celo pripravi navidezni odkup neke snovi. S temi dokazi lahko podprejo že zbrane in tako pripomorejo k aretaciji osumljenca, ki brez teh ukrepov, ne bi bil nikoli pravnomočno obsojen. Za uvedbo take preiskave pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Preiskovalni organi morajo vnaprej predložiti že zbrane dokaze in podati dotične razloge, zakaj utemeljeno sumijo, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, ali pa ga pripravlja. To pa se jim dovoli z odredbo za izključno ta primer in izključno za določeno časovno obdobje, ki pa se lahko ob utemeljitvi podaljša. Ob uvedbi tajnih ukrepov pa preiskovalci močno posegajo v posameznikovo pravico do zasebnosti, ki jo ščitita Evropska konvencija o človekovih pravicah in Ustava Republike Slovenije. Ta pravna akta nas varujeta tako pred državno oblastjo, kot tudi pred drugimi osebami, ki bi morebiti posegali v naš osebni prostor. Delu te pravice pa smo se pripravljeni odpovedati v zameno za našo osebno varnost, tako, da opravičimo državnim oblastem vmešavanje v to pravico, vendar le, če s tem ščitijo temeljne pravice drugih ljudi. V kolikor je poseg v našo zasebnost s strani državnih organov protipraven, se lahko obrnemo na varuha človekovih pravic, kasneje pa na Evropsko sodišče za človekove pravice, kjer bodo presodili, če je bil poseg v našo zasebnost v skladu z zakonom. Ob uvedbi preiskave pa mora biti presojena tudi sorazmernost poseganja v našo zasebnost, tako, da za večji poseg preiskovalci potrebujejo močnejše dokaze, kot pa za manjši poseg v zasebnosti posameznika.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, prikriti preiskovalni ukrepi, predkazenski postopki, pravica do zasebnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.11.2017; Ogledov: 3331; Prenosov: 772
.pdf Celotno besedilo (866,07 KB)

36.
Preiskovanje kaznivih dejanj zoper umetnine v Republiki Sloveniji : doktorska disertacija
Saša Kuhar, 2017, doktorska disertacija

Opis: Preiskovanje kriminalitete zoper umetnine je zaradi specifičnosti dolgotrajen proces in zahteva sodelovanje različnih inštitucij tako na nacionalni kot mednarodni ravni. V doktorski disertaciji je predstavljena problematika preiskovanja kaznivih dejanj zoper umetnine v Sloveniji, podprta z eno prvih slovenskih študij na tem področju. Z metodo analize vsebine pisnih virov je pregledana strokovna literatura, zakonodaja in nam dostopni obravnavani primeri, s pomočjo katerih smo oblikovali teoretična izhodišča. Pojav kaznivih dejanj zoper umetnine v Sloveniji smo analizirali z deskriptivno metodo, statističnimi izsledki, vodenimi delno strukturiranimi intervjuji s predstavniki policije, finančne uprave, tožilstva, Ministrstva za kulturo in sodnim izvedencem, kvalitativno analizo tožilskih spisov, oblikovanjem ugotovitev in uparjanjem s stroko. Na podlagi proučenih virov in mnenj stroke smo prišli do ugotovitev o problematiki in preiskovanju kaznivih dejanj zoper umetnine. Ker so tožilski spisi o kaznivih dejanjih zoper umetnine na tožilstvih vodeni skupaj s tožilskimi spisi o drugih premoženjskih kaznivih dejanjih, je bilo ob že tako majhnem številu primerov težko iz baze pridobiti primere, ki so izpolnjevali pogoje za raziskavo. Rezultati empirične raziskave kažejo, da policija v Sloveniji v povprečju letno obravnava 100 primerov kaznivih dejanj zoper umetnine. Prevladujejo tatvine umetnin iz cerkvenih in profano sakralnih objektov, ki bi jih lahko zmanjšali s preventivnimi ukrepi in večjim osveščanjem javnosti o vrednosti, ki jo imajo umetnine za narodovo zgodovino. Kot storilci kaznivih dejanj zoper umetnine prevladujejo moški, ne predkaznovani, kazniva dejanja storijo priložnostno, na prikrit način in iz ekonomskih motivov. Ogled kraja dejanja je policija opravila pri vseh primerih tatvine umetnin, v večini primerov so najdene sledi obuval, papilarnih linij in orodja, ki na glavni obravnavi služijo kot dokaz in pomagajo pri obsodbi storilcev. Preiskanost znaša 23,6 % in je v primerjavi s podatki iz drugih držav nekoliko višja. Slovenska sodišča obravnavajo zelo majhen odstotek vseh storjenih kaznivih dejanj zoper umetnine. Po informacijah pridobljenih s strani umetnikov, galeristov in cenilcev lahko vidimo, da so se številni od njih že srečali s ponaredki. A kljub sumu le redki to prijavijo pristojnim institucijam. Težava, s katero se srečujejo preiskovalci v Sloveniji kot tudi preiskovalci drugih držav Evropske unije, je spletno trgovanje z umetninami. Na spletu se ponuja velika količina umetnin, za katere je težko ugotoviti njihova pristnost in izvor. Zavedati se je potrebno, da brez prijave kaznivega dejanja ali zaznave policije, se predkazenski postopek ne more pričeti in posledično državni tožilec ne dobi podatkov, da bi lahko pričel kazenski postopek. To je en od razlogov zakaj primeri kaznivih dejanj zoper umetnine v Sloveniji redko dobijo sodni epilog. V kolikor pa pride do obravnave na sodišču, so pravnomočne sodbe redke in v večini primerov pogojne. Glede na pregledano literaturo in podatke, ki smo jih pridobili z raziskavo ter opravljenimi intervjuji lahko trdimo, da je sodelovanje med strokovnjaki s področja umetnosti in preiskovalci zelo dobro, hitro in učinkovito. Na podlagi ugotovitev teoretičnega preučevanja in empiričnega raziskovanja je mogoče trditi, da kriminaliteta zoper umetnine v Sloveniji trenutno ne predstavlja alarmantnega stanja. Smotrno bi bilo, da se zopet ustanovi medresorska skupina, ki bi preiskovalcem in umetnostnim strokovnjakom pomagala pri preiskovanju in preprečevanju tovrstne kriminalitete ter pri izmenjavi znanja in stališč. Na podlagi specifičnega modela raziskovanja, ki zagotavlja reprezentativnost vzorca, smo prišli do novih ugotovitev, ki so v pomoč znanosti in stroki pri preiskovanju kriminalitete zoper umetnine ter pri oblikovanju preventivnih ukrepov.
Ključne besede: umetnine, kriminaliteta, kazniva dejanja, preprečevanje, preiskovanje, Slovenija, doktorske disertacije
Objavljeno v DKUM: 14.11.2017; Ogledov: 1956; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

37.
Obravnava materialnih dokazov pri preiskavi krvnih deliktov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Gaja Žižmond, 2017, diplomsko delo

Opis: Pri preiskovanju umorov in odkrivanju storilcev je zelo pomembno delo policije ter preiskovalcev, ki skušajo ugotoviti, kaj se je zgodilo. S pomočjo morebitnih očividcev skušajo pridobiti čim več koristnih informacij, ki bi jim omogočale razvozlati kaznivo dejanje. Z zavarovanjem kraja dejanja preprečijo, da bi se ljudje tam zadrževali ter tako zavarujejo prostor, v katerem bodo iskali materialne dokaze, s pomočjo katerih bodo skušali razvozlati potek dejanja. S pridobljenimi materialnimi dokazi skušajo preiskovalci izslediti storilca in dokazati kaznivo dejanje. Pomembno je, da so pri tem materialni dokazi pravilno zavarovani ter hranjeni, saj le tako zagotovijo njihovo uporabo v poznejšem sodnem postopku. V primeru, da pride med ogledom kraja dejanja ter med postopkom zavarovanja najdenih sledi do morebitnih napak, nenatančnosti ter površnosti preiskovalcev, postanejo najdeni dokazi, ne glede na njihovo pomembnost v celotnem postopku, neveljavni ter jih je treba izločiti iz dokaznega gradiva. Prav zaradi takšnih napak obstajajo primeri, pri katerih so bili očitni storilci kaznivega dejanja oproščeni, saj so morali preiskovalci iz dokaznega gradiva izločiti ključne materialne dokaze. V diplomskem delu se natančneje osredotočimo na primer, ki se je zgodil v okolici Krškega leta 2014. V gostinskem objektu so našli truplo gostilničarja, domnevni storilec, ki naj bi zagrešil kaznivo dejanje umora, pa je bil oproščen. Pri tem so imeli velik pomen prav materialni dokazi, saj so bili ključnega pomena za razjasnitev poteka dogodkov, izsleditev storilca in obsodbo.
Ključne besede: kazniva dejanja, krvni delikti, kriminalistično preiskovanje, materialni dokazi, zavarovanje dokazov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 1440; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (378,20 KB)

38.
Poostreni nadzor kot operativno-taktični kriminalistični ukrep : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Uroš Baligač, 2017, diplomsko delo

Opis: Razvijanje trenda kriminalnih dejanj in s tem novih oblik izvršitve le-teh je svetovne policije iz razvitejših dežel pripeljalo do razvijanja novih oblik odkrivanja, preiskovanja in preprečevanja kaznivih dejanj. Ena od najbolj učinkovitih metod policije za odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje kaznivega dejanja je poostreni nadzor. Ob tem pa moramo omeniti, da je poostreni nadzor tudi ena najbolj kompleksnih osnovnih oblik dela policije. Rezultati poostrenega nadzora so odvisni od prave izbire taktike, števila moštva, kraja izvajanja poostrenega nadzora ter časa izvajanja le-tega. Vse našteto mora biti sestavni del načrta izvedbe poostrenega nadzora, katerega sestavi načrtovalec oziroma vodja poostrenega nadzora. Načrtovalci in vodje poostrenega nadzora so po večini starejši in izkušeni kriminalisti, kateri imajo dobro in jasno zastavljene cilje, kaj hočejo doseči z dotičnim poostrenim nadzorom. Iz prakse smo ugotovili, da si vse svetovne policije, hkrati s slovensko, več ne predstavljajo opravljanje svojega dela brez poostrenega nadzora, kajti enostavno prinese zelo dobre dolgoročne rezultate. Zaradi te ugotovitve se ta ukrep še nekaj časa sigurno ne bo uvrstil med zastarele oblike dela. Prav nasprotno. Prepričani smo, da ga bo policija še naprej in pogosteje uporabljala, ga razvijala in nadgrajevala. V diplomskem delu smo predstavili in razčlenili poostren nadzor kot samostojni ukrep kriminalistične policije. Poudarek je predvsem na načrtovanju in sodelovanju kriminalistične policije z drugimi enotami ter izvajanju le-tega ukrepa. V ta segment spada tudi taktika izvedbe, predstavili pa bomo tudi Strategijo in koncept delovanja mobilnih kriminalističnih oddelkov na varnostno obremenjenih območjih ter praktični postopek oziroma prijetje kot rezultat poostrenega nadzora.
Ključne besede: kazniva dejanja, preprečevanje, nadzorovanje, kriminalna žarišča, policija, policijsko delo, mobilni kriminalistični oddelki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.10.2017; Ogledov: 1229; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (776,01 KB)

39.
Korupcija in sodno izvedenstvo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Mateja Lepoša, 2017, diplomsko delo

Opis: Korupcija predstavlja grožnjo na slehernem področju, kjer se pojavi. Obstaja že od nekdaj, njen pomen pa se skozi zgodovino spreminja. Posebej zaskrbljujoče je, ko se pojavi na področjih, ki se proti njej borijo, na primer policija in sodišče. V takih institucijah korupcija izpodbija temelje, ki so zapisani v zakonodaji, pravilnikih, načrtih in podobno. Ker pri koruptivnih dejanjih nimamo klasične žrtve, jo je zelo težko odkrivati. Ob koruptivnem dejanju imata tako dajalec podkupnine kot prejemnik oziroma storilec korist. O njej, razen ob prijavah, ki potem postanejo predmet raziskovanja in nadzorovanja, javnost ne izve ničesar. V primeru prijave, akterji, ki so vpleteni v dejanje, poskrbijo, da se o kaznivem dejanju čim manj izve. Ključni element pri tem predstavljajo mediji. Kar je o korupciji znanega, objavijo novinarji, ki spremljajo sojenja in tekom celotne preiskave zbirajo informacije o primerih. Sodno izvedenstvo je del kazenskega postopka, kjer lahko pride do koruptivnih dejanj. Sodni izvedenec je strokovnjak na določenem področju, ima primerno znanje in pristojnost oziroma dolžnost, da sodišču pri določenih primerih pomaga. Prav zaradi svoje vloge, ki je v določenih primerih ključnega pomena, saj sodniki svojo razsodbo ali končno sodbo oprejo na izvedenčevo mnenje, lahko stranka, ki je v postopku premožnejša, izbere lažjo pot do »zmage« na sodišču. Slovenski sodni sistem ne vodi evidence, kjer bi sodišče pred izbiro izvedenca lahko preverilo, kolikokrat je izvedenec mnenje podal in kakšno vlogo je mnenje imelo na končni izid. Sodniki najpogosteje izberejo izvedenca, s katerimi imajo izkušnje iz prejšnjih primerov. V Sloveniji so mediji za javnost ključnega pomena pri poročanju o korupciji, saj so njihovi članki objavljeni v časopisih, na spletu in podobno. Prav tako veliko javno dostopnih informacij najdemo na spletni strani Komisije za preprečevanje korupcije.
Ključne besede: kazniva dejanja, sodno izvedenstvo, izvedenska mnenja, sodni izvedenci, korupcija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.10.2017; Ogledov: 1277; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (808,70 KB)

40.
Ponarejanje evrskih bankovcev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Ksenija Meolic, 2017, diplomsko delo

Opis: Ponarejanje gotovine velja za svetovni pojav in ga lahko štejemo za eno izmed najstarejših kaznivih dejanj v zgodovini. Sprejem ponarejenega denarja je ena izmed številnih vrst tveganja, s katerim se soočajo vsi, ki delajo z denarjem. Vsaka emisijska banka si prizadeva zaščititi svoje bankovce in kovance pred ponarejanjem z vgradnjo vedno večjega števila varovalnih elementov, ti vsaj otežujejo, če že ne preprečujejo ponarejanja. K ponarejanju denarja pa na žalost pripomore tudi vse bolj izpopolnjena računalniška in druga tehnična oprema. Zato se ponaredki pogosto močno približajo originalu. Tudi Evropska centralna banka, ki izdaja našo skupno evropsko valuto evro, se sooča s problematiko ponarejanja. Zaradi tega so tudi sklenili izdati nove serije bankovcev, ki bi naj bili še bolj varni pred ponarejanjem. V diplomski nalogi smo analizirali, kako prisoten je pojav ponarejanja evro bankovcev v Sloveniji in v okviru Evropske unije ter kateri so najpogosteje ponarejeni bankovci v obtoku. Kovancem se nismo preveč posvečali. Prav tako smo predstavili ukrepe za preprečevanje ponarejanja evro bankovcev. V nalogi smo ugotovili, da je problem ponarejanja denarja prisoten tudi v Sloveniji. Najpogosteje ponarejeni bankovci v okviru Evrope so apoeni za 20 in 50 evrov. Podobno je tudi pri nas, kjer se pogosto ponarejajo tudi bankovci za 100 evrov. Sodobne tehnike tiskanja so olajšale delo ponarejevalcem. Menimo, da bi v ta namen vsa programska in strojna oprema morala biti zaščitena na način, da onemogoči prepoznavanje in tiskanje bankovcev. Ljudi, ki prihajajo v stik z bankovci, pa bi morali dodatno izobraziti, da bi lažje prepoznali ponaredke. Da bi čim lažje odkrili ponarejene bankovce in kovance, moramo najprej dobro poznati osnovne karakteristike pravih. Le tako in s pomočjo izkušenj bomo lahko odkrivali morebitne napake, ki so jih nehote naredili ponarejevalci. Osnovne ukrepe za prepoznavanje ponaredkov bi morali poznati vsi ljudje. Je pa res, da zaradi dobre kakovosti ponaredke težko na prvi pogled prepozna celo strokovnjak.
Ključne besede: kazniva dejanja, ponarejanje, denar, bankovci, preprečevanje, preiskovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.07.2017; Ogledov: 1323; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

Iskanje izvedeno v 2.74 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici