SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 265
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Povezava med spolno motnjo parafilijo in pojavnostjo kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija
Katja Bevc, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Povezava med spolno motnjo parafilijo in pojavnostjo kaznivih dejanj je glavni namen opredelitev in predstavitev pojma spolnih deviacij, s tujko parafilij ter ugotovitev povezave posamezne vrste parafilije s kaznivimi dejanji. Ameriško psihiatrično združenje določa štiri področja, kjer se lahko pojavijo problemi v spolnosti: spolne disfunkcije (motnje), motnje spolne identitete, težave s spolno orientacijo in motnje spolne preference, kamor uvrščajo parafilije. Zato je najprej potrebno opredeliti in opisati spolne motnje. V okviru spolnih motenj sta pomembni dve klasifikaciji, ki sta ju razvili Ameriško psihiatrično združenje in Svetovna zdravstvena organizacija. V nadaljevanju so predstavljene parafilije. Po splošni predstavitvi, definiciji in delovanju sledi opredelitev vrst parafilij, ki so razdeljene v osem skupin. To so: ekshibicionizem, fetišizem, transvestitski fetišizem, voajerizem, froterizem, pedofilija, seksualni sadizem in mazohizem ter druge motnje spolne preference. Po splošnem opisu je na vrsti obravnava povezave posamezne parafilije s konkretnim kaznivim dejanjem. Povezave so pri nekaterih vrstah parafilij očitne (pedofilija), pri drugih prikrite (fetišizem) in jih je tudi težje odkriti, pri tretjih pa je povezavo težko natančno definirati (froterizem). Na koncu je pomembna tudi obravnava oseb z motnjo spolne preference, posebno tistih, ki izvršujejo kazniva dejanja z namenom preprečitve nadaljnjih prekrškov in zločinov. V diplomskem delu sta predstavljena terapevtska obravnava in različne vrste zdravljenja posameznih parafilij.
Ključne besede: spolne motnje, spolne deviacije, parafilije, ekshibicionizem, pedofilija, storilci, kazniva dejanja, diplomske naloge
Objavljeno: 11.07.2012; Ogledov: 1806; Prenosov: 441
.pdf Celotno besedilo (443,50 KB)

82.
83.
84.
85.
Davčne posledice podjetniške kriminalitete : diplomsko delo
Vesna Štager, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: davki, davčna utaja, podjetništvo, kriminal, kazniva dejanja, gospodarski kriminal
Objavljeno: 28.05.2012; Ogledov: 744; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (542,92 KB)

86.
87.
88.
Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost mladoletnikov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Ksenija Pušnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Hujša dejanja zoper spolno nedotakljivost so kazniva in družbeno škodljiva ravnanja, ki se povsod sodno preganjajo, ker so v večini primerov kazniva dejanja. Prelomnico v zgodovini spolnih zlorab je prineslo delo Alice Miller, ki je podala ugotovitev, da nesposobnost odraslih za skrb otrok in nesposobnost odgovarjati na emocionalne potrebe otroka, velikokrat privedeta do spolnih zlorab. V sklopu Zakonodaje na območju današnje Slovenije skozi zgodovino je pomemben avstrijski Kazenski zakonik o zločinih, prestopkih in prekrških iz leta 1852, in sicer vse do uveljavitve enotnega kazenskega zakona Kraljevine Jugoslavije. Definicij o tem, kaj je spolno zlorabljanje otrok, je veliko in se razlikujejo zaradi mnogih družbenih dejavnikov, na splošno pa lahko povemo, da je spolna zloraba neprostovoljen spolni kontakt, pri katerem je zlorabljen otrok za zadovoljevanje spolnih potreb ali želja storilca. Vsem načinom in aktivnostim je skupno to, da odrasla oseba zlorabi svojo moč in avtoriteto, otroka zavede in ga na silo potisne v seksualno aktivnost. Kar se tiče storilcev spolnih zlorab, lahko izpostavimo dejstvo, da le-teh ni mogoče prepoznati že na prvi pogled. Raziskave kažejo, da je med storilci veliko več moških in starejših fantov kot pa žensk. V zvezi z zakonodajo, ki je od vstopa Slovenije v Evropsko unijo prilagojena evropskim standardom, ima na področju varovanja človekovih pravic posebno mesto Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, sledijo pa ji Splošna deklaracija človekovih pravic in Deklaracija o otrokovih pravicah. Z zlorabo otrok se ukvarjajo policija, centri za socialno delo, sodstvo, tožilstvo in mnogi drugi, ki sodelujejo, ko je prisotno kršenje otrokovih pravic.
Ključne besede: kazensko pravo, kazniva dejanja, spolna nedotakljivost, mladoletniki, spolne zlorabe, žrtve, storilci, diplomske naloge
Objavljeno: 10.07.2012; Ogledov: 2075; Prenosov: 602
.pdf Celotno besedilo (449,54 KB)

89.
Analiza primera M. Uhernik - preiskovalni vidik : diplomsko delo univerzitetnega študija
Jana Guzelj, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so zajete teoretične osnove preiskovanja umorov − od prvih ukrepov preiskovalcev, ko nekdo najde truplo, do končnih korakov, ki so potrebni, da se odkrije pravega storilca kaznivega dejanja. Da bi bila izvedba preiskave uspešna in učinkovita, pa je potreben dober organizacijski pristop preiskovalcev in nekatere spretnosti, veščine in znanja preiskovalcev, ki pripomorejo k uspešnemu zaključku primera. Pri vsakem od teh korakov, ki so potrebni za uspešen zaključek preiskave, pa obstaja možnost napak. Nekatere izmed njih so v teoretičnem delu predstavljene, še toliko bolj pa se odražajo v empiričnem delu, kjer so se napake dogajale na primeru, ki se je zgodil v Sloveniji. S pomočjo sodnega spisa bom analizirala preiskavo, ki je potekala ob umoru na Dolenjskem. V tem primeru je bilo storjenih mnogo napak, zaradi katerih je nedolžen človek preživel osem let v zaporu − ločen od svoje žene in dveh majhnih otrok. To je pustilo tudi velik pečat v njegovem življenju, saj sta otroka odraščala brez očeta, poleg tega pa je bil za vse življenje zaznamovan kot morilec. Poleg grobega kršenja vseh mogočih kazenskih določil je črn madež postopka ta, da je moral Martin Uhernik svojo nedolžnost vseskozi dokazovati sam. Prizadeval si je za obnovitev postopka tako, da je sam zbiral nove dokaze in iskal nove podatke, ki bi sodišče prepričali, da on ni storilec kaznivega dejanja umora, za katerega je bil obsojen. Prvo zahtevo je vložil že junija 2001, vendar je bila zavržena s strani novomeškega okrožnega sodišča. Zahtevo je kasneje zavrglo tudi Višje sodišče v Ljubljani, leta 2005 pa je Vrhovno sodišče v Ljubljani končno odločilo, da je njegova zahteva o varstvu zakonitosti utemeljena. Analiza preiskave je pokazala, da vedno ni najbolje zaključiti preiskave »za vsako ceno«. Ker se je to zgodilo že dobra tri desetletja nazaj, menim, da danes tovrstnih napak sistem ne dopušča več.
Ključne besede: kazniva dejanja, umori, preiskovanje, kriminalistika, napake, analiza primera, diplomske naloge
Objavljeno: 22.10.2012; Ogledov: 1306; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (597,14 KB)

90.
Psihološki vidik intervjuja in zaslišanja osumljencev kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Primož Čonč, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem govoril o psihološkem vidiku intervjuja in zaslišanja osumljencev kaznivih dejanj. Začel sem s tem, da sem napisal nekaj dejstev o zaslišanju. Če hočemo osumljenega dobro in kvalitetno zaslišati, potrebujemo predvsem dobra vprašanja in primeren prostor za zaslišanje, kjer se bo oseba počutila udobno. Med zaslišanjem oz. razgovorom potekajo motivacijski dejavniki, čustveni in kognitivni dejavniki. V diplomski nalogi sem nato opisal, kako zaslišanje poteka, kakšne so značilnosti zaslišanja in intervjuja in katere so dopustne in katere nedopustne metode zasliševanja ter kako pridobljene izjave dokumentiramo. Razložil sem, kako poteka kognitivni intervju in na čem temelji. Na kratko sem opisal tudi Reidovo tehniko, s pomočjo katere lahko pridobimo osumljenčevo priznanje. Pri zasliševanju oseb je cilj pridobiti priznanja, vendar pa so si le ta med seboj lahko različna. Ker je oseba pri zasliševanju in intervjuju pod stresom, so miselni procesi ljudi različni, zato menim, da je potrebno poudariti tudi psihološki del človekove osebnosti. Določeni osumljenci priznajo dejanja, čeprav so nedolžni. Seveda je vsak človek bitje, katerega vodijo določeni vzgibi, ki so lahko še tako nelogični ostalemu svetu. Pomembno je, da med zaslišanjem in intervjujem preiskovalec oceni osebnost človeka, s katerim je v stiku.
Ključne besede: kazniva dejanja, osumljenci, intervju, kognitivni intervju, zaslišanje, priznanje, psihološki vidik, diplomske naloge
Objavljeno: 10.07.2012; Ogledov: 1468; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (260,67 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici