SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 265
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
PREGON KAZNIVIH DEJANJ, KI JIH STORIJO URADNE OSEBE ZAPOSLENE V POLICIJI
Robert Jakopič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so na splošno predstavljeni mednarodni standardi varstva človekovih pravic pred zlorabo policijskih pooblastil ter mehanizmi varstva človekovih pravic pred zlorabo policijskih pooblastil po slovenskem pravnem redu. Predstavljena je nadzorna ter notranje-varnostna dejavnost v policiji in način obravnave kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, ki so jih osumljene uradne osebe zaposlene v policiji, pred in po sprejetju novele Zakona o državnem tožilstvu ZDT-D in novele Zakona o kazenskem postopku ZKP-H ter novega Zakona o državnem tožilstvu ZDT-1. Predstavljeni sta tudi sodbi s katerima je bila Slovenija pred Evropskim sodiščem za človekove pravice obsojena, zaradi kršitve določil Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ker ni zagotovila neodvisnih preiskav kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin in sodba Ustavnega sodišča RS, s katero je le-to izpostavilo dolžnost vseh državnih organov izvesti neodvisno preiskavo dogodkov, v katerih naj bi prišlo do kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Navedene sodbe so privedle do sprejetja novele ZKP-H in novele ZDT-D, na podlagi katerih je bil pri VDT RS, Skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, ustanovljen Specializirani oddelek, ki je postal izključno stvarno pristojen za obravnavo kaznivih dejanj uradnih oseb zaposlenih v policiji. S sprejetimi spremembami v navedenih novelah je Republika Slovenija zadostila merilom, ki jih je v svoji sodni praksi razvilo Evropsko sodišče za človekove pravice pri zagotavljanju pravice do neodvisne učinkovite preiskave v primeru morebitne kršitve 2. oziroma 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). V pristojnost Specializiranega oddelka je prešlo preiskovanje kaznivih dejanj, ki naj bi jih storile uradne osebe, zaposlene v policiji oziroma druge uradne osebe, zaposlene na področju notranjih zadev, v z zakonom določenem pristojnem organu v ministrstvu, pristojnem za obrambo, ki ima policijska pooblastila v predkazenskem postopku, ali uradne osebe, napotene na misijo v tujini. S sprejemom novega Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) je bil Specializirani oddelek preimenovan v Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili (Posebni oddelek), ki je kljub drugačnim izhodiščem zakonodajalca ostal še vedno izključno stvarno in krajevno pristojen za preiskovanje kaznivih dejanj, ki jih storijo določene uradne osebe s policijskimi pooblastili. Ob tem je ZDT-1 razširil personalno pristojnost Posebnega oddelka, saj je le-ta postal izključno stvarno in krajevno pristojen za obravnavno kaznivih dejanj, ki jih storijo uradne osebe Policije, uradne osebe notranjih zadev, ki imajo policijska pooblastila v okviru izvajanja nadzora po zakonu, ki ureja Policijo, uradne osebe vojaške policije, ki imajo pooblastila policije v predkazenskem postopku, uradne osebe s pooblastili policije v predkazenskem postopku, ki so napotene na misijo v tujini, uradne osebe Obveščevalno-varnostne službe ministrstva, pristojnega za obrambo in uradne osebe Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. V diplomski nalogi so nakazane tudi rešitve in izboljšave trenutnega načina obravnave kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti in storitve katerih so osumljene uradne osebe zaposlene v policiji.
Ključne besede: človekove pravice, kazniva dejanja, policija, policijska pooblastila, uradne osebe
Objavljeno: 09.12.2011; Ogledov: 2788; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (499,17 KB)

72.
Verbalni znaki laganja in kriterijska vsebinska analiza : diplomsko delo
Petra Valant, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis:
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, osumljenci, izjave, laganje, verbalni znaki, analize, diplomske naloge
Objavljeno: 28.10.2011; Ogledov: 2359; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (578,95 KB)

73.
Analiza preiskave umora : diplomsko delo
Branka Hajšek, 2011, diplomsko delo

Opis:
Ključne besede: kazniva dejanja, umori, kriminalistično preiskovanje, analize, diplomske naloge
Objavljeno: 16.11.2011; Ogledov: 1445; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (526,10 KB)

74.
Ogled kraja kaznivega dejanja s strani preiskovalnega sodnika in tožilca : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Doroteja Novak, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o ogledu kraja kaznivega dejanja s strani preiskovalnega sodnika in tožilca v naši državi, kjer se pojavi vprašanje definicije tega dejanja. Ogled je eno od osrednjih preiskovalnih dejanj, saj je na kraju dejanja skrit ključ za razjasnitev kaznivega dejanja. Zlasti pa zavzema ogled pomembno mesto med preiskovalnimi dejanji zato, ker se na ta način lahko organ kazenskega postopka sam neposredno prepriča o obstoju ali neobstoju kakšnega dejstva. Ogled kraja dejanja je tako neločljiva celota iskanja, zbiranja in ugotavljanja dejstev, ki so pomembna za spoznavanje resnice v kazenskem postopku, ter fiksiranja in procesnega zavarovanja dokazov, ki jih sodišče potrdi in uporabi za dokazovanje krivde šele na glavni obravnavi. Torej sta pri ogledu enako pomembni tako aktivno-miselno-zaznavna dejavnost kot dokazna dejavnost. Ogled je po značaju lahko operativno-taktično dejanje ali formalno preiskovalno dejanje, po času je lahko v predkazenskem postopku ali v preiskavi ter med glavno obravnavo in izven nje, po izvajalcu pa ga lahko opravlja policist, kriminalist ali preiskovalni sodnik. Najpogosteje se ogled opravlja kot nujno preiskovalno dejanje še pred formalnim sklepom o preiskavi. Takoj, ko je odkrito dejanje, ki vsebuje znamenja kaznivega dejanja, je treba kraj pregledati, da se potrdi sum o kaznivem dejanju, da se zberejo dokazi in izsledi storilec. Dotaknila se bom prenove kazenskega postopka, katerega osnutek je ministrstvo za pravosodje že leta 2008 objavilo na svoji spletni strani. Nujnost prenove kazenskega postopka zajema tudi spremenjena zasnova postopka, v katerem bi imeli policija, državni tožilec in sodišče bistveno spremenjeno vlogo. V preiskovalnem postopku bi tako preiskovalno funkcijo opravljal državni tožilec in policija, vlogo garanta obdolženčevih pravic pa bi opravljal predobravnavni sodnik. Navedeni so tudi razlogi za odpravo preiskave in instituta preiskovalnega sodnika.
Ključne besede: kazniva dejanja, ogled kraja kaznivega dejanja, preiskovalni sodniki, tožilci, kazenski postopek, diplomske naloge
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 2544; Prenosov: 528
.pdf Celotno besedilo (267,03 KB)

75.
76.
77.
Vprašanje krivde, odgovornosti in sankcioniranja mladoletnikov v kazenskem pravu : diplomsko delo
Anita Jevšek, 2012, diplomsko delo/naloga

Opis: Kaznivo dejanje, krivda in kazenska sankcija, so osrednji pojmi kazenskega prava, ki smo jih skozi zakonske določbe opredelili v diplomski nalogi, ter se dotaknili sprememb, ki so pri njihovem pojmovanju nastale v primerjavi KZ-KZ-1. Predstavili smo pojem mladoletniškega prestopništva, dejavnike, ki vplivajo na njegov razvoj, ter položaj in pravice mladoletnika v kazenskem pravu. Opredelili smo vrste kazenskih sankcij in pogoje, pod katerimi se le-te izrekajo mladoletnikom, na koncu pa predstavili pojav mladoletniškega prestopništva na področju Novega mesta, v obdobju 2005-2010. V povzetkih intervjujev s kriminalistko Kriminalistične policije, z okrožnim tožilcem Okrožnega tožilstva, s sodnico Okrožnega sodišča in strokovno delavko Centra za socialno delo predstavljamo delo in najpogostejše težave, s katerimi se srečujejo pri obravnavi mladoletnih storilcev kaznivih dejanj ter želje po spremembah. Ugotovili smo, da na področju Novega mesta mladoletniki izvršujejo predvsem premoženjska kazniva dejanja, da so v porastu nasilna kazniva dejanja, da se tožilci Okrožnega tožilstva za uporabo Instituta odloženega pregona in poravnavanja ne odločajo pogosto, da so najpogosteje izrečeni vzgojni ukrepi, ki jih je sodišče izreklo mladoletnikom, nadzor centra za socialno delo in ukor, pomanjkanje programov, ki bi se jih mladoletniki lahko udeležili, pa je glavna težava svetovalnih delavcev Centra za socialno delo Novo mesto. Z nalogo smo potrdili, da obravnava mladoletnikov v kazenskem postopku, ob siceršnjih novostih, ki jih je prinesel KZ-1, še naprej ohranja tiste bistvene lastnosti, ki s poudarkom na varstvu pravic otrok in mladoletnikov zagotavljajo, da kazenskopravni sistem države k vprašanjem krivde, odgovornosti in sankcioniranja mladoletnikov pristopa s kar največjo možno mero previdnosti, upoštevaje njihov osebni razvoj in socialni položaj v družbi.
Ključne besede: kazniva dejanja, prekrški, kazenska odgovornost, krivda, mladoletniki, mladoletniško prestopništvo, kazenske sankcije, diplomske naloge
Objavljeno: 28.03.2012; Ogledov: 2679; Prenosov: 616
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

78.
Kriminalistične klasifikacije kaznivih dejanj in storilcev - trgovina z ljudmi : diplomsko delo
Simona Lukek, 2012, diplomsko delo/naloga

Opis:
Ključne besede: kazniva dejanja, trgovina z ljudmi, prostitucija, storilci, žrtve, diplomske naloge
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 1497; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (609,06 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

79.
Prvi in pravilni odziv policistov pri srečanju z žrtvami kaznivih dejanj : diplomsko delo
Monika Vuk, 2012, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu so obravnavani prvi in pravilni odzivi uradnih oseb, tj. policistov in kriminalistov na specifične žrtve kaznivih dejanj, kot tudi prvi in pravilni odziv na žrtve specifičnih kaznivih dejanj. Teorija daje temu prvemu odzivu oziroma pristopu, pod pogojem da je pravilen, velik pomen. V prvem delu teoretičnega dela diplomskega dela je opisano, kakšen je generalni odziv, ki mora biti upoštevan pri vseh žrtvah ter specifični odzivi na specifične žrtve kaznivih dejanj, kot so otroci, starejši, invalidi, osebe z duševnimi motnjami, psihično zaostale žrtve, slepe in slabovidne žrtve, gluhe, naglušne in gluhoneme žrtve ter nezakoniti priseljenci kot žrtve. Te žrtve so zaradi svojih specifičnih lastnosti posebej ranljive in potrebujejo specifičen odziv uradne osebe, ki se prva odzove ter opravi zaslišanje. V drugem delu teoretičnega dela pa so obravnavana specifična kazniva dejanja, ki ne glede na vrsto žrtve zahtevajo specifičen odziv uradne osebe. Teorija predpostavlja, da je od prvega odziva uradne osebe odvisno, kako se bo žrtev spopadla z zločinom in ga prebolela. Empirični del pa se ukvarja z raziskavo med slovenskimi policisti ter kakšno je njihovo poznavanje prvega in pravilnega odziva in ali potrebujejo dodatna usposabljanja. Pri tem je predpostavljeno, da so odzivi, ki jih navaja teorija, pravilni. Glavna ugotovitev je bila, da je poznavanje tega področja med policisti in kriminalisti slabo in da so potrebna dodatna usposabljanja.
Ključne besede: kazniva dejanja, žrtve, viktimologija, diplomske naloge
Objavljeno: 17.04.2012; Ogledov: 1311; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

80.
Neplačevanje prispevkov s strani delodajalca - prekršek ali kaznivo dejanje? : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Maša Jenkole, 2012, diplomsko delo

Opis: Prispevki za socialno varnost so sredstva, ki jih morajo delodajalci in delojemalci plačevati mesečno. Ti prispevki se plačujejo v odstotkih od bruto plače. Plačujejo se do petnajstega v mesecu za pretekli mesec. Gospodarska kriza je dobro prispevala k temu, da veliko gospodarskih družb ni plačevalo prispevkov za socialno varnost svojim delavcem. Za vsakogar je pomembno, da se zaveda svojih pravic, ki mu v delovnem razmerju pripadajo. Ena izmed teh pravic so tudi pravice, ki jih pridobi zavarovanec s plačevanjem prispevkov. To so pravice iz socialne varnosti, zato smo jih v svojem diplomskem delu podrobneje pregledali. Pogledali smo si, kdo vse mora te prispevke plačevati ter kateri so tisti prispevki za socialno varnost, ki jih mora poravnati delodajalec. V diplomskem delu smo si pogledali, kako je bilo plačevanje prispevkov urejeno v času, ko je plačila urejala Služba družbenega knjigovodstva, saj so bili v tem času prispevki poravnani, ker delodajalci niso mogli privoščiti, da jih ne bi plačevali. Plačevanje prispevkov je definirano v več zakonih, le v Kazenskem zakoniku je opredeljeno kot kaznivo dejanje. V ostalih zakonih je definirano zgolj kot prekršek. Edina težava, ki se kaže, je ta, da je kaznivo dejanje neplačevanja prispevkov v praksi težko dokazati. Izpolnjeni morajo biti točno določeni pogoji, ki veljajo za kaznivo dejanje, zato se tudi pogosto dogaja, da to dejanje ni diskriminirano kot kaznivo dejanje.
Ključne besede: delodajalci, delavci, socialna varnost, prispevki, socialni prispevki, neplačevanje prispevkov, kazniva dejanja, diplomske naloge
Objavljeno: 10.07.2012; Ogledov: 2716; Prenosov: 454
.pdf Celotno besedilo (317,97 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici