SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 265
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
GOSPODARSKA KAZNIVA DEJANJA V PRAKSI USTAVNEGA IN VRHOVNEGA SODIŠČA RS
Marinka Smeh, 2010, diplomsko delo

Opis: Gospodarska kazniva dejanja pomenijo protipravno dejanje, ki ga zakon definira kot kaznivega zaradi njegove posredne ali neposredne nevarnosti za pravne vrednote in dobrine iz sfere gospodarstva, hkrati pa določa njegove znake in kazen zanj. Ločimo gospodarska kazniva dejanja v ožjem smislu oziroma čista gospodarska kazniva dejanja in gospodarska kazniva dejanja v širšem smislu. Ta delitev zajema kazniva dejanja zoper gospodarstvo, ki jih Kazenski zakonik navaja v 24. poglavju, pa tudi druga dejanja, kjer je napad v povezavi z gospodarstvom. V diplomskem delu so predstavljena zgolj gospodarska kazniva dejanja v ožjem smislu, tako s fenomenološkega vidika kot tudi preko sodnih odločb Vrhovnega in Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Orisane so razlike med sedanjo ureditvijo in ureditvijo po prej veljavnem Kazenskem zakoniku. Kriminaliteta belega ovratnika je oblika kriminalitete, ki zajema kazniva dejanja, ki jih izvrši posameznik ali skupina pri opravljanju določenega poklica, upravljanja ali vodenja podjetja. Žrtve storilca kriminalitete belega ovratnika so vsi državljani, organizacija, ki storilce zaposluje ali pa konkurenčno podjetje. Neuspešno nadzorovanje problematike ogroža gospodarsko stabilnost države, njene funkcije in negativno vpliva na demokratičnost v državi. Zato je pregon teh ravnanj ključen za uspešno delovanje celotnega sistema, to pa je odvisno od organov pregona, zakonodaje, pripravljenosti žrtve po naznanjanju in sodelovanju v procesu. Kazensko pravo ne bi imelo smisla, če za vsako kaznivo dejanje ne bi bilo določene ustrezne sankcije, zato so v tem delu predstavljene sankcije, ki jih KZ-1 in Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja predvidevata za fizične in pravne osebe. V diplomskem delu je prikazan tudi primerjalni vidik gospodarskih kaznivih dejanj, kakor jih ureja Kazneni zakon Republike Hrvaške, dodatno so primerjana v tretjem poglavju, kjer je govora o interpretaciji gospodarskih kaznivih dejanj s strani Vrhovnega in Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Vključene pa so tudi nekatere odločbe hrvaškega Vrhovnega sodišča.
Ključne besede: gospodarska kazniva dejanja, statistični podatki, preiskovanje gospodarskih kaznivih dejanj, odločbe Vrhovnega sodišča, odločbe Ustavnega sodišča, hrvaška kazenska zakonodaja 
Objavljeno: 02.09.2010; Ogledov: 1792; Prenosov: 370
.pdf Celotno besedilo (2,89 MB)

42.
43.
NASILNI NAPADI NA SVOBODO ČLOVEKA V KAZENSKEM PRAVU SLOVENIJE IN NEKATERIH DRUGIH EVROPSKIH DRŽAV
Maja Zelenko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava nasilne napade na svobodo človeka v kazenskem pravu Slovenije in nekaterih drugih evropskih držav. Človekova osebna svoboda, ki zajema svobodo gibanja in svobodo odločanja, je temeljna in naravna pravica vsakega človeka. Vendar kljub temu, da je njeno varstvo zagotovljeno že v Ustavi Republike Slovenije, to še ne pomeni, da v vsakdanjem življenju ne prihaja do kršitev in posegov v posameznikovo svobodo. Ravno zaradi slednjega je potrebno tudi njeno kazenskopravno varstvo. Omejitve ali odvzemi svobode se pojavljajo v vseh državah sveta. V nekaterih so bolj pogosti in posledično strožje kaznovani, v drugih pa se pojavljajo smo v manjšem obsegu. Namen diplomskega dela je predstaviti, kako so kazniva dejanja zoper človekovo svobodo urejena v Sloveniji in nemško govorečih državah — Avstriji, Nemčiji in Švici. Te države so namreč že od nekdaj imele velik vpliv na naše ozemlje, tako kar se tiče družbenega, gospodarskega in tudi pravnega področja. V prvem delu diplomsko delo prikaže zgodovinski razvoj kazenskega prava in povezavo Slovenije z omenjenimi državami. Drugi del je posvečen primerjavi kazenskih zakonikov teh držav med seboj. Predvsem ugotavlja ali so za isto kaznivo dejanje določeni isti zakonski znaki in predpisane enako visoke kazni v vseh obravnavanih državah, ali pa so kljub zgodovinski in geografski povezanosti med njimi razlike. Ker je Slovenija ena mlajših držav, vsaj kar se tiče kazenskopravne zakonodaje, je moral bili v poštev vzet tudi Kazenski zakon Socialistične republike Slovenije.
Ključne besede: Kazensko pravo, kazniva dejanja zoper človekovo svobodo, prisiljenje, protipraven odvzem prostosti, ugrabitev, ogrožanje varnosti, Slovenija, Avstrija, Nemčija, Švica.
Objavljeno: 08.10.2010; Ogledov: 1882; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (452,03 KB)

44.
MOŽNOSTI UPORABE PRIKRITIH PREISKOVALNIH UKREPOV PRI ODKRIVANJU GOSPODARSKE KRIMINALITETE
Nedžad Žunić, 2010, diplomsko delo

Opis: Med različnimi družbenimi deviacijami je kriminaliteta najbolj nevaren odklonski pojav. Kriminalistika kot ena od znanosti, ki kriminaliteto preučuje, jo definira kot vsa kazniva dejanja storjena v določenem časovnem obdobju na določenem območju. Za potrebe omejevanja kriminalitete se vodi statistika odkritih kaznivih dejanj. Za interpretacijo statističnih podatkov uporabljamo pojme odkrita in prikrita kriminaliteta ter raziskana in neraziskana kriminaliteta. Prikrita kriminaliteta se imenuje tudi temno polje kriminalitete, neraziskani del odkrite pa sivo polje kriminalitete. Po kazenskopravni teoriji so kazniva dejanja v slovenskem pravnem sistemu najbolj nevarna oblika kaznivih ravnanj, drugi dve, glede družbene nevarnosti lažji obliki, pa so prekrški in disciplinski prestopki. Nekoč smo poznali še gospodarske prestopke, ki so bili pomembni zlasti za zatiranje gospodarske kriminalitete. Danes poznamo splošno uveljavljeno temeljno delitev kriminalitete na splošno, organizirano in gospodarsko. Med vsemi tremi je gospodarska najbolj podvržena spreminjanju pojavnih oblik v odvisnosti od družbenega in gospodarskega sistema v katerem se pojavlja. Njene pojavne oblike so odvisne tudi od veljavne zakonodaje, razvoja novih tehnologij in drugih dejavnikov, ki vplivajo na gospodarsko poslovanje. Njena značilnost je ne glede na okolje, v katerem se pojavlja, precejšnje t.i. temno polje, saj posledice tovrstnih kaznivih dejanj niso neposredno vidne, še zlasti pri kaznivih dejanjih, pri katerih ni oškodovanec fizična ali pravna oseba, temveč država. Zaradi njene specifičnosti je gospodarsko kriminaliteto težko odkriti, preiskovati in sankcionirati. Za odkrivanje in preiskovanje kriminalitete ima slovenska policija na razpolago zakonsko določena pooblastila, katera lahko delimo na splošna in posebna. Posebno skupino pooblastil, ki so načeloma tudi bistveno bolj učinkovita, imenujemo tudi prikriti preiskovalni ukrepi. Z njimi policija tudi občutno bolj grobo posega v temeljne ustavne pravice in svoboščine posameznikov proti katerim se uporabljajo, v primerjavi s t.i. splošnimi pooblastili. Zaradi njihove invazivnosti, jih v skladu z načelom sorazmernosti, ni dovoljeno uporabljati zoper vsa kazniva dejanja, temveč samo zoper taksativno določena težja kazniva dejanja. V preteklosti so se prikriti preiskovalni ukrepi zelo redko uporabljali za odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. Zaradi tega je nastal vtis, da med kaznivimi dejanji, ki sodijo v gospodarsko kriminaliteto, ni t.i. kataloških kaznivih dejanj, zoper katera zakon o kazenskem postopku dopušča uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. S ciljem preveriti upravičenost takšne ocene sta v diplomski nalogi predstavljena gospodarska kriminaliteta in prikriti preiskovalni ukrepi ter v zadnjem delu analizirane možnosti uporabe posameznega prikritega preiskovalnega ukrepa za preiskovanje kaznivih dejanj, ki sodijo v gospodarsko kriminaliteto.
Ključne besede: kriminaliteta, kaznivo dejanje, gospodarska kriminaliteta, kazniva dejanja gospodarske kriminalitete, prikriti preiskovalni ukrepi, zakon o kazenskem postopku
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 2361; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (512,92 KB)

45.
POGOJI ZA ODREDITEV PRIPORA V REPUBLIKI SLOVENIJI IN ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI
Polonca Pajnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Pripor je ukrep procesne prisile, s katerim se obdolžencu odvzame osebna svoboda. Po svoji pravni naravi pripor ni kazen, ampak je omejevali ukrep, s katerim se obdolžencu odvzame prostost. Pripor je ukrep, ki ga lahko spremljamo skozi večji del zgodovine. Pomeni najhujši poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, ki mora zaradi spoštovanja domneve nedolžnosti in možnosti oprostilne sodbe trajati najkrajši potreben čas. Če želimo zoper posameznika odrediti pripor, moramo spoštovati zakonsko predpisane pogoje. Ti pogoji so od države, do države nekoliko različni. Slovenski zakon o kazenskem postopku določa, da mora biti za odreditev pripora podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, kateri od treh pripornih razlogov ter pripor mora biti neogibno potreben za potek kazenskega postopka. Nemški zakon o kazenskem postopku prav tako določa obstoj utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, katerega izmed štirih oziroma petih pripornih razlogov ter neogibno potrebnost pripora za potek kazenskega postopka. Razlika med pravnima ureditvama se kaže v določbah o pripornih razlogih. Slovenski zakon o kazenskem postopku določa obstoj pripornih razlogov, in sicer, begosumnosti, nevarnosti uničenja dokazov ter ponovitvene nevarnosti, medtem ko nemški zakon določa kot priporne razloge dve vrsti begosumnosti (priporni razlog pobega in priporni razlog nevarnosti pobega), nevarnosti uničenja dokazov, hujšega kaznivega dejanja in ponovitvene nevarnosti. Nemški zakon o kazenskem postopku podrobno našteva primere kaznivih dejanj, ki pomenijo priporna razloga hujšega kaznivega dejanja in ponovitvene nevarnosti.
Ključne besede: pripor, pogoji za odreditev pripora, utemeljeni sum, priporni razlogi, begosumnost, koluzijska nevarnost, iteracijska nevarnost, hujša kazniva dejanja
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 4989; Prenosov: 518 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (474,76 KB)

46.
47.
48.
49.
50.
Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici